Page 96 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 96
preživetje in podjetnost
– vključuje tri skupine ukrepov in povezanih subvencij: kmetijsko-okoljske
ukrepe, ukrepe, usmerjene na območja z omejenimi dejavniki za kmetijsko
proizvodnjo, in ukrepe za naložbe v prestrukturiranja kmetijstva in po
večanja konkurenčnosti ter razvoja podeželja. Proizvodno nevezane sub-
vencije kmetom naj bi tako bile v funkciji plačila za pozitivne eksternali-
je za družbo, ki so usmerjene v vzdrževanje kulturne krajine, poseljenosti
podeželja in perifernih hendikepiranih območij, ohranjanje naravnih in
okoljskih dejavnikov in podobno, ne pa v samo povečevanje obsega kmetij
ske proizvodnje.
Razvoj kmečkih gospodarstev gre v smeri diverzifikacije virov zapos-
litev, povečane vloge in odvisnosti od državnih in drugih transferjev ter s
tem povečanega integriranja dohodka kmečkih gospodarstev in podeželske
ekonomije, kjer je kmetijstvo pomembno, vendar ne nujno glavni vir zapos-
litev in dohodkov. Več ustvarjenih zaposlitev v kmečkih gosp odarstvih in
v podeželski ekonomiji lahko zmanjša migracije – kot strategija za ohran-
janje in razvoj v konkurenčnem lokalnem in globalnem ekonomskem okol-
ju. Pri tem so lahko uporabljeni različni koncepti in značilnosti integriran-
ja dohodkov kmečkih gospodarstev: pluriaktivnost, kmetovanje s krajšim
delovnim časom, diverzifikacija kmetij ter integrirani in vključujoči razvoj
kmečkega ter podeželskega gospodarstva (Bojnec 2017).
Pluriaktivnost kmetij, z določenimi specifičnostmi med državami in
znotraj med regijami, je prisotnejša v severni kot v južni Evropi. Kmetije s
prisotnimi drugimi koristnimi dejavnostmi (angl. farmers with other gain-
ful activities) v državah EU-28 so močno zastopane na Švedskem, v južnem
delu Finske, v Veliki Britaniji, na Irskem, v južnem delu Nemčije in Avstrije
ter v Sloveniji. Manj zastopane so v delih Grčije, južnem (valonskem) delu
Belgije, obmejnih območjih med Francijo in Italijo ter v nekaterih drugih
delih Francije in Španije (Eurostat 2017).
Razviti so bili različni koncepti diverzifikacije kmetijske dejavnosti in
razvoja podeželskih nekmetijskih dejavnosti v različne smeri, tako v okvi-
ru kot zunaj okvira kmetijske zaposlenosti in diverzifikacije ter integr iranja
dohodkov kmečkih in podeželskih gospodarstev. Različni koncepti so bili
razviti v različnih državah, za njihova posamezna območja in za različna
časovna obdobja. To pomeni, da gre pri integriranju dohodkov kmečkih
in podeželskih gospodarstev za kompleksen in dinamičen koncept, ki se
lahko prostorsko in časovno razlikuje. Zato med državami obstajajo ve-
lika teoretična kompleksnost in praktične različice v evoluciji (Bojnec
2017). Povezanosti med kmetijskimi in nekmetijskimi dejavnostmi na
94
– vključuje tri skupine ukrepov in povezanih subvencij: kmetijsko-okoljske
ukrepe, ukrepe, usmerjene na območja z omejenimi dejavniki za kmetijsko
proizvodnjo, in ukrepe za naložbe v prestrukturiranja kmetijstva in po
večanja konkurenčnosti ter razvoja podeželja. Proizvodno nevezane sub-
vencije kmetom naj bi tako bile v funkciji plačila za pozitivne eksternali-
je za družbo, ki so usmerjene v vzdrževanje kulturne krajine, poseljenosti
podeželja in perifernih hendikepiranih območij, ohranjanje naravnih in
okoljskih dejavnikov in podobno, ne pa v samo povečevanje obsega kmetij
ske proizvodnje.
Razvoj kmečkih gospodarstev gre v smeri diverzifikacije virov zapos-
litev, povečane vloge in odvisnosti od državnih in drugih transferjev ter s
tem povečanega integriranja dohodka kmečkih gospodarstev in podeželske
ekonomije, kjer je kmetijstvo pomembno, vendar ne nujno glavni vir zapos-
litev in dohodkov. Več ustvarjenih zaposlitev v kmečkih gosp odarstvih in
v podeželski ekonomiji lahko zmanjša migracije – kot strategija za ohran-
janje in razvoj v konkurenčnem lokalnem in globalnem ekonomskem okol-
ju. Pri tem so lahko uporabljeni različni koncepti in značilnosti integriran-
ja dohodkov kmečkih gospodarstev: pluriaktivnost, kmetovanje s krajšim
delovnim časom, diverzifikacija kmetij ter integrirani in vključujoči razvoj
kmečkega ter podeželskega gospodarstva (Bojnec 2017).
Pluriaktivnost kmetij, z določenimi specifičnostmi med državami in
znotraj med regijami, je prisotnejša v severni kot v južni Evropi. Kmetije s
prisotnimi drugimi koristnimi dejavnostmi (angl. farmers with other gain-
ful activities) v državah EU-28 so močno zastopane na Švedskem, v južnem
delu Finske, v Veliki Britaniji, na Irskem, v južnem delu Nemčije in Avstrije
ter v Sloveniji. Manj zastopane so v delih Grčije, južnem (valonskem) delu
Belgije, obmejnih območjih med Francijo in Italijo ter v nekaterih drugih
delih Francije in Španije (Eurostat 2017).
Razviti so bili različni koncepti diverzifikacije kmetijske dejavnosti in
razvoja podeželskih nekmetijskih dejavnosti v različne smeri, tako v okvi-
ru kot zunaj okvira kmetijske zaposlenosti in diverzifikacije ter integr iranja
dohodkov kmečkih in podeželskih gospodarstev. Različni koncepti so bili
razviti v različnih državah, za njihova posamezna območja in za različna
časovna obdobja. To pomeni, da gre pri integriranju dohodkov kmečkih
in podeželskih gospodarstev za kompleksen in dinamičen koncept, ki se
lahko prostorsko in časovno razlikuje. Zato med državami obstajajo ve-
lika teoretična kompleksnost in praktične različice v evoluciji (Bojnec
2017). Povezanosti med kmetijskimi in nekmetijskimi dejavnostmi na
94
