Page 95 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 95
4: integriranje dohodkov v sodobni kmečki ekonomiji
1. Večfunkcionalnost kmetijstva in smeri integriranja
dohodkov kmečkih in podeželskih gospodarstev
Večfunkcionalnost kmetijstva in kmečkih gospodarstev je postal interdis
ciplinarni in agrarno-politični slogan v svetovnem kmetijskem razvoju ter
v razvoju podeželja z zelo različnim pomenom in pojmovanjem (Bojnec
2017). Poleg različnih načinov in virov integriranja dohodkov kmetij lah-
ko v širšem smislu med cilje vključuje prehransko varnost, varno prehrano,
blaginjo živali, vrednote na področju kulturne in zgodovinske dediščine,
kakovost na področju okolja, podeželske pokrajine, biološko raznolikost
in razvoj podeželja kot samo nekatere od rezultatov, ki se povezujejo z več-
funkcionalnostjo kmetijskega sektorja in kmečkih gospodarstev v sodobni
podeželski ekonomiji. Implikacije za posamezne vladne in lokalne politike,
ki se povezujejo in izhajajo iz večfunkcionalnosti kmetijstva ter kmečkih
gospodarstev v podeželski ekonomiji, se prav tako precej razlikujejo med
posameznimi državami, kar ponazarja, vendar ne presenetljivo, stališča
posameznih ekonomskih politik do kmetijske pomoči, subvencij in zaščite
kmetijstva. Med več skupinami držav so nekatere države EU-28, vključno
Slovenija, tiste, ki so vsaj na formalni ravni močni zagovorniki večfunkcio-
nalnosti kmetijstva in kmečkih gospodarstev v sodobnem razvoju podeže-
lja. To so države, ki, na splošno gledano, zagotavljajo visoke ravni državne
pomoči, subvencij in zaščite za domače kmetijske sektorje. Glede na speci-
fičnosti pojava po posameznih državah, regijah in v ožjem lokalnem raz
voju obstaja literatura o specifičnih teoretičnih in empiričnih vidikih več-
funkcionalnosti kmetijstva ter kmečkih gospodarstev v razvoju podeželja.
Večfunkcionalnost kmetijstva in kmečkih gospodarstev v razvoju
podeželja se povezuje tudi v krožnem gospodarskem razvoju s posebnim
odnosom in povezavami med ekonomijo, družbo in naravnim okoljem.
Različne vloge, ki jih kmetije in kmetijstvo igrajo na podeželju, se poleg
pridelave hrane povezujejo z različnimi pozitivnimi učinki oz. pozitivnimi
eksternalijami, ki so pomembne za naravno okolje (prst, voda in zrak) in
prispevajo druge storitve čistega naravnega okolja in urejenosti krajine, kar
je pomembno za rekreacijo, razvoj turizma in podobno. Reforme skupne
kmetijske politike v Evropski uniji v zadnjih dveh desetletjih so bile osre-
dotočene na preusmeritev ukrepov in subvencij od intervencij in posegov
na trgu in v mednarodni trgovini na direktna plačila za enote kmetijske
zemlje ali posamezne živali, ki so postala proizvodno nevezana (steber 1) ter
na politike in ukrepe trajnostnega razvoja kmetijstva in podeželja (steber 2)
(Bojnec in Fertő 2017). Steber 2 – skupne kmetijske politike v Evropski uniji
93
1. Večfunkcionalnost kmetijstva in smeri integriranja
dohodkov kmečkih in podeželskih gospodarstev
Večfunkcionalnost kmetijstva in kmečkih gospodarstev je postal interdis
ciplinarni in agrarno-politični slogan v svetovnem kmetijskem razvoju ter
v razvoju podeželja z zelo različnim pomenom in pojmovanjem (Bojnec
2017). Poleg različnih načinov in virov integriranja dohodkov kmetij lah-
ko v širšem smislu med cilje vključuje prehransko varnost, varno prehrano,
blaginjo živali, vrednote na področju kulturne in zgodovinske dediščine,
kakovost na področju okolja, podeželske pokrajine, biološko raznolikost
in razvoj podeželja kot samo nekatere od rezultatov, ki se povezujejo z več-
funkcionalnostjo kmetijskega sektorja in kmečkih gospodarstev v sodobni
podeželski ekonomiji. Implikacije za posamezne vladne in lokalne politike,
ki se povezujejo in izhajajo iz večfunkcionalnosti kmetijstva ter kmečkih
gospodarstev v podeželski ekonomiji, se prav tako precej razlikujejo med
posameznimi državami, kar ponazarja, vendar ne presenetljivo, stališča
posameznih ekonomskih politik do kmetijske pomoči, subvencij in zaščite
kmetijstva. Med več skupinami držav so nekatere države EU-28, vključno
Slovenija, tiste, ki so vsaj na formalni ravni močni zagovorniki večfunkcio-
nalnosti kmetijstva in kmečkih gospodarstev v sodobnem razvoju podeže-
lja. To so države, ki, na splošno gledano, zagotavljajo visoke ravni državne
pomoči, subvencij in zaščite za domače kmetijske sektorje. Glede na speci-
fičnosti pojava po posameznih državah, regijah in v ožjem lokalnem raz
voju obstaja literatura o specifičnih teoretičnih in empiričnih vidikih več-
funkcionalnosti kmetijstva ter kmečkih gospodarstev v razvoju podeželja.
Večfunkcionalnost kmetijstva in kmečkih gospodarstev v razvoju
podeželja se povezuje tudi v krožnem gospodarskem razvoju s posebnim
odnosom in povezavami med ekonomijo, družbo in naravnim okoljem.
Različne vloge, ki jih kmetije in kmetijstvo igrajo na podeželju, se poleg
pridelave hrane povezujejo z različnimi pozitivnimi učinki oz. pozitivnimi
eksternalijami, ki so pomembne za naravno okolje (prst, voda in zrak) in
prispevajo druge storitve čistega naravnega okolja in urejenosti krajine, kar
je pomembno za rekreacijo, razvoj turizma in podobno. Reforme skupne
kmetijske politike v Evropski uniji v zadnjih dveh desetletjih so bile osre-
dotočene na preusmeritev ukrepov in subvencij od intervencij in posegov
na trgu in v mednarodni trgovini na direktna plačila za enote kmetijske
zemlje ali posamezne živali, ki so postala proizvodno nevezana (steber 1) ter
na politike in ukrepe trajnostnega razvoja kmetijstva in podeželja (steber 2)
(Bojnec in Fertő 2017). Steber 2 – skupne kmetijske politike v Evropski uniji
93
