Page 94 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 94
preživetje in podjetnost
raznovrstnosti v dohodkih kmetijskih gospodarstev v gospodarskem raz-
voju so v skladu s podobnimi gibanji v nekaterih razvitih državah, kot so
Francija (Campagne, Carreere in Valceschini 1990), sosednja Italija (Bull
in Corner 1993), Japonska (Francks 1995), Irska (Kinsella idr. 2000), kakor
tudi v državah v razvoju (Ellis 1998; 2000) in na Kitajskem (van der Ploeg in
Jingzhong 2010). Zato je zaposlovanje na kmetiji in zunaj nje s povezanimi
dohodkovnimi viri na kmetiji in zunaj nje postalo ena bistvenih značilnos-
ti pri razvoju več delovnih mest v kmetijskih gospodarstvih in na podežel-
ju v njihovih strategijah razvoja v konkurenčnem lokalnem in globalnem
gospodarskem okolju.
Teoretična, konceptualna in empirična literatura ter prakse so se raz-
vile na različnih konceptih in značilnostih pluriaktivnosti, kmetovanja s
krajšim delovnim časom (angl. part-time farming), diverzifikacije kmetij
ter integriranega in vključujočega razvoja podeželja v sodobni ekonomiji. V
več državah, med njimi tudi v Sloveniji, je družinsko kmetijstvo oz. kmetija
opredeljena z zakonom (Graeub idr. 2016). Definicije družinskih kmetij se
med državami razlikujejo (Davis idr. 2010; Graeub idr. 2016). Obstaja tudi
velika raznolikost družinskih kmetij na svetovni ravni. Na splošno družin-
ska kmetija opravlja kmetijske dejavnosti predvsem za samoobdelavo: v
lasti ima zemljišče, kjer proizvajajo družinski člani, zagotavlja minimal-
ni dohodek iz kmetijskih dejavnosti in opravlja večnamenske (angl. multi-
functional) vloge na podeželju. Sodoben razvoj družinske kmetije v razvi-
tih državah pa vse bolj temelji tudi na obdelavi najete zemlje.
Prispevek se osredotoča na oblike in vsebine integriranja dohodkov v
sodobni kmečki ekonomiji. Pri tem so prikazane strukturne spremembe v
kmetijstvu in na kmetijah ter v sodobni podeželski ekonomiji, ki so pov-
ezane z večfunkcionalnostjo kmečkih gospodarstev in kmetijstva s podežel-
sko ekonomijo, družbo in okoljem, smeri razvoja kmečkih gospodarstev
in njihova pluriaktivnost, diverzifikacija kmetijske dejavnosti na različne
proizvodne usmeritve in integriranje dohodkov kmečkih gosp odarstev v
sodobnem razvoju kmetijstva in podeželske ekonomije. Pregled predhodne
literature kaže na interdisciplinarnost analiziranih vprašanj, kar izhaja
tudi iz same narave in načinov integriranja dohodkov v sodobni kmečki
ekonomiji. Gre za vprašanja, ki so povezana z zgodovinsko-antropološko
evolucijo pojava, s pravno-organizacijskimi, z agrarno-ekonomskimi in s
podjetniškimi vidiki ureditve in razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmeti-
jah, zaposlovanja in dohodkov izven kmetij ter s tem integriranja dohod-
kov v sodobni kmečki in podeželski ekonomiji.
92
raznovrstnosti v dohodkih kmetijskih gospodarstev v gospodarskem raz-
voju so v skladu s podobnimi gibanji v nekaterih razvitih državah, kot so
Francija (Campagne, Carreere in Valceschini 1990), sosednja Italija (Bull
in Corner 1993), Japonska (Francks 1995), Irska (Kinsella idr. 2000), kakor
tudi v državah v razvoju (Ellis 1998; 2000) in na Kitajskem (van der Ploeg in
Jingzhong 2010). Zato je zaposlovanje na kmetiji in zunaj nje s povezanimi
dohodkovnimi viri na kmetiji in zunaj nje postalo ena bistvenih značilnos-
ti pri razvoju več delovnih mest v kmetijskih gospodarstvih in na podežel-
ju v njihovih strategijah razvoja v konkurenčnem lokalnem in globalnem
gospodarskem okolju.
Teoretična, konceptualna in empirična literatura ter prakse so se raz-
vile na različnih konceptih in značilnostih pluriaktivnosti, kmetovanja s
krajšim delovnim časom (angl. part-time farming), diverzifikacije kmetij
ter integriranega in vključujočega razvoja podeželja v sodobni ekonomiji. V
več državah, med njimi tudi v Sloveniji, je družinsko kmetijstvo oz. kmetija
opredeljena z zakonom (Graeub idr. 2016). Definicije družinskih kmetij se
med državami razlikujejo (Davis idr. 2010; Graeub idr. 2016). Obstaja tudi
velika raznolikost družinskih kmetij na svetovni ravni. Na splošno družin-
ska kmetija opravlja kmetijske dejavnosti predvsem za samoobdelavo: v
lasti ima zemljišče, kjer proizvajajo družinski člani, zagotavlja minimal-
ni dohodek iz kmetijskih dejavnosti in opravlja večnamenske (angl. multi-
functional) vloge na podeželju. Sodoben razvoj družinske kmetije v razvi-
tih državah pa vse bolj temelji tudi na obdelavi najete zemlje.
Prispevek se osredotoča na oblike in vsebine integriranja dohodkov v
sodobni kmečki ekonomiji. Pri tem so prikazane strukturne spremembe v
kmetijstvu in na kmetijah ter v sodobni podeželski ekonomiji, ki so pov-
ezane z večfunkcionalnostjo kmečkih gospodarstev in kmetijstva s podežel-
sko ekonomijo, družbo in okoljem, smeri razvoja kmečkih gospodarstev
in njihova pluriaktivnost, diverzifikacija kmetijske dejavnosti na različne
proizvodne usmeritve in integriranje dohodkov kmečkih gosp odarstev v
sodobnem razvoju kmetijstva in podeželske ekonomije. Pregled predhodne
literature kaže na interdisciplinarnost analiziranih vprašanj, kar izhaja
tudi iz same narave in načinov integriranja dohodkov v sodobni kmečki
ekonomiji. Gre za vprašanja, ki so povezana z zgodovinsko-antropološko
evolucijo pojava, s pravno-organizacijskimi, z agrarno-ekonomskimi in s
podjetniškimi vidiki ureditve in razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmeti-
jah, zaposlovanja in dohodkov izven kmetij ter s tem integriranja dohod-
kov v sodobni kmečki in podeželski ekonomiji.
92
