Page 107 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 107
znotraj mobilnega vsakdana: k antropologiji rab mobilnega telefona
bodisi pri sosedu ali na pošti, morda še v vaški trgovini. In še danes bos-
te našli odročne vasi ali posamezne kmetije po Sloveniji, kjer zaradi preve-
likih stroškov infrastrukture nimajo povezave na fiksno telefonsko omrež-
je, in nekaterim je šele, kakor mi je povedala informatorka s Kozjanskega,
mobilni telefon prinesel ta stik s svetom, ki so ga eni uživali že s fiksnim
telefonom:
Tuki so še odruočne kmetije, ko nimajo navadn’ga telefona in so
ble k’r mal odrezane od sveta, dokler ni prüš mobitel. Zdej pa
majo tud take hiše vsaj mobitel, tak da jim zdej ni treba napelvat
kabla in it v take stroške, ko smo mi mogl’ it pred dvajstimi leti.
Zgornja izjava izpričuje neko zelo specifično družbeno dejstvo, ki je v
nasprotju z ustaljenim prepričanjem, da je mediatizacija domov potekala v
skladu z razvojnim prihodom tehnologij na trg. To v klasičnih socioloških
interpretacijah pomeni, da je uporabniška komodifikacija novih tehnologij
praviloma potekala gradualno. Gornji primer pa signalizira situacijo kul-
turnega preskoka v domestikaciji mobilnega telefona. Podobno negradual-
no komodifikacijo mobilne telefonije lahko zasledimo v številnih predelih
dežel tretjega sveta, kjer konvencionalni žični telefoni niso nikoli obstajali
ali pa je bil dostop do njih zelo omejen, zdaj pa lahko tudi v teh okoljih spre-
mljamo pravo invazijo mobilne telefonije.
Druga informatorka s Kozjanskega pa je opozorila na še en zanimiv
aspekt kulturne transformacije ruralnega življenja s prihodom mobilne
tehnologije:
Ljudje zmotno misl’jo, da se je živleje spremenil sam v mestih.
Tud na vasi se je spremenil. Mobitel je pr’nesu velik dobrega na
kmete, še posebi pr’ tistih hišah, ki imajo posestvo razpršin in
dauč okol domačije. Muj mož gre na njivo delat, pa ma mobi
zram, pa ga jis samo pokličem po mobi, da pride domu k južni.
Al gre v Kozje v trgovino, in mu včas pozabim napisat kej na list,
pa ga hitr’ naknadn’ pokličem in naročim, ka’ še nej pr’nise. /.../
Douns sploh ni vieč važn’, kje si, al si v centru Lublane al pa nek
na Kozjanskem. Za tist’ga, ko te kliče, si enak dosegljiv.
To govori o tem, da mobilni telefon še kako pomembno vpliva tudi
na ruralni metabolizem in ga približuje formam delovanja, komuniciran-
ja in organizacije bivanja, ki so še donedavna bile vezane predvsem na ur-
107
bodisi pri sosedu ali na pošti, morda še v vaški trgovini. In še danes bos-
te našli odročne vasi ali posamezne kmetije po Sloveniji, kjer zaradi preve-
likih stroškov infrastrukture nimajo povezave na fiksno telefonsko omrež-
je, in nekaterim je šele, kakor mi je povedala informatorka s Kozjanskega,
mobilni telefon prinesel ta stik s svetom, ki so ga eni uživali že s fiksnim
telefonom:
Tuki so še odruočne kmetije, ko nimajo navadn’ga telefona in so
ble k’r mal odrezane od sveta, dokler ni prüš mobitel. Zdej pa
majo tud take hiše vsaj mobitel, tak da jim zdej ni treba napelvat
kabla in it v take stroške, ko smo mi mogl’ it pred dvajstimi leti.
Zgornja izjava izpričuje neko zelo specifično družbeno dejstvo, ki je v
nasprotju z ustaljenim prepričanjem, da je mediatizacija domov potekala v
skladu z razvojnim prihodom tehnologij na trg. To v klasičnih socioloških
interpretacijah pomeni, da je uporabniška komodifikacija novih tehnologij
praviloma potekala gradualno. Gornji primer pa signalizira situacijo kul-
turnega preskoka v domestikaciji mobilnega telefona. Podobno negradual-
no komodifikacijo mobilne telefonije lahko zasledimo v številnih predelih
dežel tretjega sveta, kjer konvencionalni žični telefoni niso nikoli obstajali
ali pa je bil dostop do njih zelo omejen, zdaj pa lahko tudi v teh okoljih spre-
mljamo pravo invazijo mobilne telefonije.
Druga informatorka s Kozjanskega pa je opozorila na še en zanimiv
aspekt kulturne transformacije ruralnega življenja s prihodom mobilne
tehnologije:
Ljudje zmotno misl’jo, da se je živleje spremenil sam v mestih.
Tud na vasi se je spremenil. Mobitel je pr’nesu velik dobrega na
kmete, še posebi pr’ tistih hišah, ki imajo posestvo razpršin in
dauč okol domačije. Muj mož gre na njivo delat, pa ma mobi
zram, pa ga jis samo pokličem po mobi, da pride domu k južni.
Al gre v Kozje v trgovino, in mu včas pozabim napisat kej na list,
pa ga hitr’ naknadn’ pokličem in naročim, ka’ še nej pr’nise. /.../
Douns sploh ni vieč važn’, kje si, al si v centru Lublane al pa nek
na Kozjanskem. Za tist’ga, ko te kliče, si enak dosegljiv.
To govori o tem, da mobilni telefon še kako pomembno vpliva tudi
na ruralni metabolizem in ga približuje formam delovanja, komuniciran-
ja in organizacije bivanja, ki so še donedavna bile vezane predvsem na ur-
107
