Page 108 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 108
medijske etnografije: k antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja
bana okolja.4 Tako kakor lahko v številnih člankih beremo, kako mobilni
telefon strukturira vsakodnevne obveznosti v mestu (gl. Kopomaa 2000;
Townsend 2000), kakor so službeni itinerariji in ekonomija časa, tako lah-
ko v naši etnografiji beremo, kako mobilni telefon pomembno prispeva k
organizaciji dela na kmetiji in pomaga ekonomizirati številne poti, ki bi jih
bilo prej treba opraviti peš ali s prevoznim sredstvom.
Zasebno, javno, spektakelsko
Distinkcija med javnim in zasebnim je tradicionalno imela strukturno vlo-
go pri posredovanju individualnih in kolektivnih identitet. Status odra-
slosti je bil opredeljen z vstopom v javne institucije in vloge, kakor npr.
delo, poroko ali politično državljanstvo. Z razširitvijo in fragmentacijo ob-
močij prehoda ni več jasne ločnice premika iz zasebne v javno sfero. Te
spremembe sovpadajo z novo generacijo visoko individualiziranih infor-
macijskih in komunikacijskih tehnologij (gl. Habermas 1989). Mobilni te-
lefon je zadnji v vrsti tehnologij, ki razbija tradicionalno razumevanje raz-
merja med javno in zasebno sfero, kakor tudi vezanost kompetenc nanju.
Opazovanja iz naše observacijske raziskave pritrjujejo tezi, da mobilna te-
lefonija pospešuje obstoječe (gl. Luthar 2007a: 10–12) in nove oblike druž-
benosti, ki omogočajo gibanje med zasebno in javno sfero v preurejenih
družbenih zakonitostih. Niti spalnica, priključena na najrazličnejša ožiče-
na in brezžična informacijska in komunikacijska omrežja, ne more biti več
tretirana kot epitom zasebnega ali konstruirana zgolj kot cona za sprošča-
nje. Mobilni telefon s tem, ko posamezniku omogoči, da postane središ-
če omrežja komunikacijskih praks v javnem prostoru, preoblikuje ustalje-
ne ločnice med javnim in zasebnim. Posameznik je postal lahko dostopen,
hkrati pa tudi zlahka dostopa do drugih. Če najstnikom mobilni telefon
predstavlja sredstvo, s katerim »kupujejo« nove oblike in strategije tvor-
jenja zasebnosti in neodvisnosti v razmerju do starševskega nadzora (gl.
Bulc 2007: 82–84), jim pomaga pri pristopanju do družbenih mrež ali pozi-
cioniranju v okviru socialnih hierarhij med njimi samimi, potem mnogim
ženskam iz močno patriarhalno organiziranih okolij ponuja spekter novih
možnosti, da obidejo konfinacije domače sfere. Mnogi odrasli obeh spolov
izkoriščajo še druge potenciale mobilne telefonije, npr. na področju oseb-
ne in seksualne svobode, ki jim omogoči, da oblike intimnosti prenesejo iz
4 Ruralna okolja, kjer se izdatno vzpostavljajo urbane forme organizacije življenja, urba
nisti označujejo kot »rurbana«, torej kot področja in ravni življenja, kjer se stroga tradi-
cionalna ločnica med urbanim in ruralnim nekako ukinja oz. zabrisuje.
108
bana okolja.4 Tako kakor lahko v številnih člankih beremo, kako mobilni
telefon strukturira vsakodnevne obveznosti v mestu (gl. Kopomaa 2000;
Townsend 2000), kakor so službeni itinerariji in ekonomija časa, tako lah-
ko v naši etnografiji beremo, kako mobilni telefon pomembno prispeva k
organizaciji dela na kmetiji in pomaga ekonomizirati številne poti, ki bi jih
bilo prej treba opraviti peš ali s prevoznim sredstvom.
Zasebno, javno, spektakelsko
Distinkcija med javnim in zasebnim je tradicionalno imela strukturno vlo-
go pri posredovanju individualnih in kolektivnih identitet. Status odra-
slosti je bil opredeljen z vstopom v javne institucije in vloge, kakor npr.
delo, poroko ali politično državljanstvo. Z razširitvijo in fragmentacijo ob-
močij prehoda ni več jasne ločnice premika iz zasebne v javno sfero. Te
spremembe sovpadajo z novo generacijo visoko individualiziranih infor-
macijskih in komunikacijskih tehnologij (gl. Habermas 1989). Mobilni te-
lefon je zadnji v vrsti tehnologij, ki razbija tradicionalno razumevanje raz-
merja med javno in zasebno sfero, kakor tudi vezanost kompetenc nanju.
Opazovanja iz naše observacijske raziskave pritrjujejo tezi, da mobilna te-
lefonija pospešuje obstoječe (gl. Luthar 2007a: 10–12) in nove oblike druž-
benosti, ki omogočajo gibanje med zasebno in javno sfero v preurejenih
družbenih zakonitostih. Niti spalnica, priključena na najrazličnejša ožiče-
na in brezžična informacijska in komunikacijska omrežja, ne more biti več
tretirana kot epitom zasebnega ali konstruirana zgolj kot cona za sprošča-
nje. Mobilni telefon s tem, ko posamezniku omogoči, da postane središ-
če omrežja komunikacijskih praks v javnem prostoru, preoblikuje ustalje-
ne ločnice med javnim in zasebnim. Posameznik je postal lahko dostopen,
hkrati pa tudi zlahka dostopa do drugih. Če najstnikom mobilni telefon
predstavlja sredstvo, s katerim »kupujejo« nove oblike in strategije tvor-
jenja zasebnosti in neodvisnosti v razmerju do starševskega nadzora (gl.
Bulc 2007: 82–84), jim pomaga pri pristopanju do družbenih mrež ali pozi-
cioniranju v okviru socialnih hierarhij med njimi samimi, potem mnogim
ženskam iz močno patriarhalno organiziranih okolij ponuja spekter novih
možnosti, da obidejo konfinacije domače sfere. Mnogi odrasli obeh spolov
izkoriščajo še druge potenciale mobilne telefonije, npr. na področju oseb-
ne in seksualne svobode, ki jim omogoči, da oblike intimnosti prenesejo iz
4 Ruralna okolja, kjer se izdatno vzpostavljajo urbane forme organizacije življenja, urba
nisti označujejo kot »rurbana«, torej kot področja in ravni življenja, kjer se stroga tradi-
cionalna ločnica med urbanim in ruralnim nekako ukinja oz. zabrisuje.
108
