Page 111 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 111
znotraj mobilnega vsakdana: k antropologiji rab mobilnega telefona
vede klic in začne pogovor. Ostala družba za mizo prisluškuje po-
govoru tako, da stakne glave skupaj in jih prisloni k telefonski slu-
šalki. Potem mladec prekine zvezo in skupina se glasno zahihita
in komentira kličočega.
Opazovanje: Nahajam se v knjižnici v Celju, kjer velja pravilo tiši-
ne, nekomu pa vztrajno zvoni telefon. Šepetaje se oglasi mlad fant:
»Ne mor’m govorit. Sem v knjižnici!« In prekine zvezo. Ponovno
zazvoni in spet, tokrat glasneje: »Ne mor’m govorit. Sem v knji-
žnici!« Nekateri obiskovalci postanejo ob tem vidno nemirni.
Ponovno mu zazvoni. Takrat do njega stopi starejši ziritiran obi-
skovalec in ga glasno nahruli.
Opazovanje: Gospe srednjih let na Tromostovju zazvoni telefon.
Oglasi se in postane vznemirjena. Med razgovorom se zelo razbu-
ri: »Sem ti rekla, da se nimava več o čem pogovarjat. Dost mam
tega!« Potem začne glasno navajati informacije iz zasebnega živ-
ljenja, iz katerih so mimoidoči lahko kmalu ugotovili, da gre za
družinski prepir. Nekateri meščani diskretno postojijo na mostu
in radovedno opazujejo to razburjeno žensko, ki prestopa z noge
na nogo, krili z rokami in razrešuje družinski problem. Potem
kličočemu na drugi strani telefonske zveze očita nezvestobo, za-
nemarjanje in poniževanje. Vsa zaripla v obraz prekine komu-
nikacijo, telefon jezno porine v torbico in s podaljšanimi koraki
odide proti tržnici.
Opazovanje: V enem izmed ljubljanskih nakupovalnih centrov je
gneča, saj je čas pred velikonočnimi prazniki. Kupci hitijo med
policami in polnijo vozičke. Mlajši visok moški pri polici s kisom
in oljem vzame v roke mobilni telefon in kliče: »Draga, zdajle sem
pri kisu. A lahk’ greš pogledat v kuhinjo, če je še kaj tistega bal-
zamičnega kisa iz Modene.« Po nekaj trenutkih tišine dobi infor-
macijo, kisa potem ne vzame in odide najprej vzdolž police, vrže
še nekaj izdelkov v voziček in spet: »Draga, kaj še rabimo?« Potem
potuje po trgovini s telefonom pri ustih, glasno sam pri sebi ko-
mentira in ponavlja sugestije, ki jih dobiva prek telefona. To tra-
ja kakih petnajst minut. Potem se odpravi proti blagajnam in reče
v telefon: »Sej zdej pa mislim, da mamo vse. No, se vid’va kmalu.
Čavči.« Prekine zvezo in telefon potisne v žep.
111
vede klic in začne pogovor. Ostala družba za mizo prisluškuje po-
govoru tako, da stakne glave skupaj in jih prisloni k telefonski slu-
šalki. Potem mladec prekine zvezo in skupina se glasno zahihita
in komentira kličočega.
Opazovanje: Nahajam se v knjižnici v Celju, kjer velja pravilo tiši-
ne, nekomu pa vztrajno zvoni telefon. Šepetaje se oglasi mlad fant:
»Ne mor’m govorit. Sem v knjižnici!« In prekine zvezo. Ponovno
zazvoni in spet, tokrat glasneje: »Ne mor’m govorit. Sem v knji-
žnici!« Nekateri obiskovalci postanejo ob tem vidno nemirni.
Ponovno mu zazvoni. Takrat do njega stopi starejši ziritiran obi-
skovalec in ga glasno nahruli.
Opazovanje: Gospe srednjih let na Tromostovju zazvoni telefon.
Oglasi se in postane vznemirjena. Med razgovorom se zelo razbu-
ri: »Sem ti rekla, da se nimava več o čem pogovarjat. Dost mam
tega!« Potem začne glasno navajati informacije iz zasebnega živ-
ljenja, iz katerih so mimoidoči lahko kmalu ugotovili, da gre za
družinski prepir. Nekateri meščani diskretno postojijo na mostu
in radovedno opazujejo to razburjeno žensko, ki prestopa z noge
na nogo, krili z rokami in razrešuje družinski problem. Potem
kličočemu na drugi strani telefonske zveze očita nezvestobo, za-
nemarjanje in poniževanje. Vsa zaripla v obraz prekine komu-
nikacijo, telefon jezno porine v torbico in s podaljšanimi koraki
odide proti tržnici.
Opazovanje: V enem izmed ljubljanskih nakupovalnih centrov je
gneča, saj je čas pred velikonočnimi prazniki. Kupci hitijo med
policami in polnijo vozičke. Mlajši visok moški pri polici s kisom
in oljem vzame v roke mobilni telefon in kliče: »Draga, zdajle sem
pri kisu. A lahk’ greš pogledat v kuhinjo, če je še kaj tistega bal-
zamičnega kisa iz Modene.« Po nekaj trenutkih tišine dobi infor-
macijo, kisa potem ne vzame in odide najprej vzdolž police, vrže
še nekaj izdelkov v voziček in spet: »Draga, kaj še rabimo?« Potem
potuje po trgovini s telefonom pri ustih, glasno sam pri sebi ko-
mentira in ponavlja sugestije, ki jih dobiva prek telefona. To tra-
ja kakih petnajst minut. Potem se odpravi proti blagajnam in reče
v telefon: »Sej zdej pa mislim, da mamo vse. No, se vid’va kmalu.
Čavči.« Prekine zvezo in telefon potisne v žep.
111
