Page 110 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 110
medijske etnografije: k antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja
pozorni na to, da ne prekršijo tradicionalnih konvencij ustrezne rabe na
javnih krajih. Usmerjeni navzven imajo praviloma kršenje meja med javnim
in zasebnim za povsem »naraven« del svobodnega in fleksibilnega načina
življenja. Ti trije tipi so povezani s specifičnimi strahovi: tradicionalistični
s strahom pred odvisnostjo, introvertirani s strahom pred krivdo in
ekstrovertirani s strahom pred osamitvijo (2002: 69–71). Richard Ling je v
sociološko zasnovani raziskavi socialne jukstapozicije in mobilne konver-
zacije na javnem mestu na Norveškem ugotavljal, da obstaja nekaj dejavni-
kov, ki definirajo rabo mobilnega telefona v javnosti kot motečo ali nemo-
tečo: način upravljanja s socialnimi interakcijami na javnih mestih, mreža
frontalnih in lateralnih verižnih interakcij, upravljanje z interakcijo v for-
malno akreditirani skupini, upravljanje z interakcijo z osebami, ki niso
formalno akreditirane v bližino uporabnika, kulturna vrednost nelagodja,
prisluškovanja in vljudnosti v specifični socialni interakciji in neki druž-
bi nasploh, način rokovanja z mobilnim telefonom v javnosti, upravljanje z
mobilno konverzacijo, glasovna modulacija, integracija v socialni kontekst
po koncu rabe, simbolni pomen neudeleženih ipd. Ling v svoji študiji izpo-
stavlja dva dejavnika vsiljive privatizacije javnega prostora. Prvi je ekscen-
trična glasovna modulacija, ki obkrožajoče prisili v prisluškovanje in krši
diskretnost zasebne socialne situacije. Drugi je kompleksnost upravljanja z
dvema množicama družbenih kontekstov z dodatno vpeljavo virtualne in-
terakcije, posredovane z rabo mobilnega telefona. Klasična družbena kon-
vencija narekuje, da je tok govora, povezan z verigo vokalizacij in gestiku-
lacij, usmerjen v akreditirane prejemnike, ki so fizično prisotni v socialni
interakciji. Mobilna komunikacija na javnem kraju pa praviloma računa na
fizično odsotnega akreditiranega naslovnika in prejemnika sporočila. To
pomeni, da mora na simbolni ravni računati na simulirano izključitev ko-
munikacijskega signala, ki ga prejema nekdo, ki sicer ni akreditirani na-
slovnik sporočila. Zaradi tega raba mobilnega telefona na posameznih jav-
nih krajih ne vpliva le na avditivni kontekst, ampak zadeva celotni kontekst
interakcij, ki sodelujejo pri navigaciji nekih vsakodnevnih situacij in aktiv-
nosti, takšna je npr. raba mobilnega telefona na javnih prevoznih sredstvih.
Poglejmo nekaj opazovanj raziskovalcev iz observacijske raziskave, saj se
zdi, da opisane situacije premikajo ustaljene meje med zasebnim in javnim,
raziskovalce pa spravljajo v zadrego.
Opazovanje: Sedim na vrtu neke slaščičarne v Portorožu in dis-
kretno opazujem dogajanje pri sosednji mizi, kjer sedi skupina
najstnikov. Eden izmed njih potegne iz žepa mobilni telefon, iz-
110
pozorni na to, da ne prekršijo tradicionalnih konvencij ustrezne rabe na
javnih krajih. Usmerjeni navzven imajo praviloma kršenje meja med javnim
in zasebnim za povsem »naraven« del svobodnega in fleksibilnega načina
življenja. Ti trije tipi so povezani s specifičnimi strahovi: tradicionalistični
s strahom pred odvisnostjo, introvertirani s strahom pred krivdo in
ekstrovertirani s strahom pred osamitvijo (2002: 69–71). Richard Ling je v
sociološko zasnovani raziskavi socialne jukstapozicije in mobilne konver-
zacije na javnem mestu na Norveškem ugotavljal, da obstaja nekaj dejavni-
kov, ki definirajo rabo mobilnega telefona v javnosti kot motečo ali nemo-
tečo: način upravljanja s socialnimi interakcijami na javnih mestih, mreža
frontalnih in lateralnih verižnih interakcij, upravljanje z interakcijo v for-
malno akreditirani skupini, upravljanje z interakcijo z osebami, ki niso
formalno akreditirane v bližino uporabnika, kulturna vrednost nelagodja,
prisluškovanja in vljudnosti v specifični socialni interakciji in neki druž-
bi nasploh, način rokovanja z mobilnim telefonom v javnosti, upravljanje z
mobilno konverzacijo, glasovna modulacija, integracija v socialni kontekst
po koncu rabe, simbolni pomen neudeleženih ipd. Ling v svoji študiji izpo-
stavlja dva dejavnika vsiljive privatizacije javnega prostora. Prvi je ekscen-
trična glasovna modulacija, ki obkrožajoče prisili v prisluškovanje in krši
diskretnost zasebne socialne situacije. Drugi je kompleksnost upravljanja z
dvema množicama družbenih kontekstov z dodatno vpeljavo virtualne in-
terakcije, posredovane z rabo mobilnega telefona. Klasična družbena kon-
vencija narekuje, da je tok govora, povezan z verigo vokalizacij in gestiku-
lacij, usmerjen v akreditirane prejemnike, ki so fizično prisotni v socialni
interakciji. Mobilna komunikacija na javnem kraju pa praviloma računa na
fizično odsotnega akreditiranega naslovnika in prejemnika sporočila. To
pomeni, da mora na simbolni ravni računati na simulirano izključitev ko-
munikacijskega signala, ki ga prejema nekdo, ki sicer ni akreditirani na-
slovnik sporočila. Zaradi tega raba mobilnega telefona na posameznih jav-
nih krajih ne vpliva le na avditivni kontekst, ampak zadeva celotni kontekst
interakcij, ki sodelujejo pri navigaciji nekih vsakodnevnih situacij in aktiv-
nosti, takšna je npr. raba mobilnega telefona na javnih prevoznih sredstvih.
Poglejmo nekaj opazovanj raziskovalcev iz observacijske raziskave, saj se
zdi, da opisane situacije premikajo ustaljene meje med zasebnim in javnim,
raziskovalce pa spravljajo v zadrego.
Opazovanje: Sedim na vrtu neke slaščičarne v Portorožu in dis-
kretno opazujem dogajanje pri sosednji mizi, kjer sedi skupina
najstnikov. Eden izmed njih potegne iz žepa mobilni telefon, iz-
110
