Page 118 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 118
medijske etnografije: k antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja
vira pričakovanja in glorificira trenutek rabe aparata kot vrhunec človeko-
ve sodobne mobilnosti. Po drugi strani pa tudi trajanje rab v vsakodnev-
nem življenju zaseda čedalje več časa.
Osebno, telesno, ritualno
Ko govorimo o rabah, se je seveda treba vprašati, kako ljudje pravzaprav ra-
zumejo in razvijajo razmerja do predmetov, ki jih uporabljajo. Mnogi spe-
cialisti s področja družbenih in humanističnih ved so se že pred časom
uskladili v stališču, da celo vsak najmanjši vsakdanji gospodinjski predmet
nastopa kot znak, nabit s simbolno vrednostjo za potek ali opravljanje do-
ločene dejavnosti. Jean Baudrillard v Simulacijah (1983) trdi, da vse dobri-
ne posedujejo pomene, ki se generirajo v okviru sistema znakov in simbo-
lov, ki pritegnejo ljudi v njihovo uporabo in potrošnjo. To dejstvo zlasti ni
tuje antropologom, ki so se v preteklosti izdatno srečevali s tem, da ljudje
svojim predmetom pripisujejo najrazličnejše pomene, zaradi katerih dobi-
jo ti predmeti v neki kulturi tudi simbolno in še kako drugačno vrednost
in smisel. Ko gledamo, kako neko afriško pleme časti predmete, za katere
veruje, da imajo neko posebno moč ali usoden pomen za obstoj skupnos-
ti, ali pa kako se nekateri ljudje v naši bližini težko ločijo od starih oblačil
in jih nikakor ne želijo zavreči, lahko v obeh primerih potegnemo skup-
no vzporednico, to je simbolna vezanost oziroma navezanost na predmet.
In predvidevamo, da bržčas ne more biti nič kaj drugače v primeru mobil-
nega telefona. Mobilne tehnologije, ki v mnogih pogledih povsem na novo
definirajo nekatere vidike človeške družbenosti, zlasti pa njen najvitalnej-
ši aspekt, to je komuniciranje in socialno interakcijo, so privedle do pove-
čane decentralizacije upravljanja z vsakdanjim življenjem. Posledica tega je
seveda tudi povečana kompleksnost družbenih sistemov, katerih delovanje
je postalo bolj zapleteno, predvsem pa manj predvidljivo. Ta decentralizira-
na tehnološka mobilizacija je dramatično pospešila metabolizem učinko-
vitosti interakcij v družbi.
Podobe mobilnega telefona, ki jih skozi agresivno oglaševanje ser-
virajo telekomunikacijska industrija in operaterji, so več kot pomenljive za
ugotavljanje, da so marketinške personifikacije mobilne tehnologije močna
sila, ki narekuje, kako naj jih ljudje razumejo. Če pogledamo spletne stra-
ni proizvajalcev mobilne tehnologije, vidimo, da gredo njihove promocij-
ske aktivnosti v smer romantičnega prikazovanja tehnologije. Bell Atlantic
je pred leti v svoji promociji na primer uporabil fotografijo ženske, ki do-
besedno stoji na zemljevidu Severne Amerike in dominira svetu z upo-
118
vira pričakovanja in glorificira trenutek rabe aparata kot vrhunec človeko-
ve sodobne mobilnosti. Po drugi strani pa tudi trajanje rab v vsakodnev-
nem življenju zaseda čedalje več časa.
Osebno, telesno, ritualno
Ko govorimo o rabah, se je seveda treba vprašati, kako ljudje pravzaprav ra-
zumejo in razvijajo razmerja do predmetov, ki jih uporabljajo. Mnogi spe-
cialisti s področja družbenih in humanističnih ved so se že pred časom
uskladili v stališču, da celo vsak najmanjši vsakdanji gospodinjski predmet
nastopa kot znak, nabit s simbolno vrednostjo za potek ali opravljanje do-
ločene dejavnosti. Jean Baudrillard v Simulacijah (1983) trdi, da vse dobri-
ne posedujejo pomene, ki se generirajo v okviru sistema znakov in simbo-
lov, ki pritegnejo ljudi v njihovo uporabo in potrošnjo. To dejstvo zlasti ni
tuje antropologom, ki so se v preteklosti izdatno srečevali s tem, da ljudje
svojim predmetom pripisujejo najrazličnejše pomene, zaradi katerih dobi-
jo ti predmeti v neki kulturi tudi simbolno in še kako drugačno vrednost
in smisel. Ko gledamo, kako neko afriško pleme časti predmete, za katere
veruje, da imajo neko posebno moč ali usoden pomen za obstoj skupnos-
ti, ali pa kako se nekateri ljudje v naši bližini težko ločijo od starih oblačil
in jih nikakor ne želijo zavreči, lahko v obeh primerih potegnemo skup-
no vzporednico, to je simbolna vezanost oziroma navezanost na predmet.
In predvidevamo, da bržčas ne more biti nič kaj drugače v primeru mobil-
nega telefona. Mobilne tehnologije, ki v mnogih pogledih povsem na novo
definirajo nekatere vidike človeške družbenosti, zlasti pa njen najvitalnej-
ši aspekt, to je komuniciranje in socialno interakcijo, so privedle do pove-
čane decentralizacije upravljanja z vsakdanjim življenjem. Posledica tega je
seveda tudi povečana kompleksnost družbenih sistemov, katerih delovanje
je postalo bolj zapleteno, predvsem pa manj predvidljivo. Ta decentralizira-
na tehnološka mobilizacija je dramatično pospešila metabolizem učinko-
vitosti interakcij v družbi.
Podobe mobilnega telefona, ki jih skozi agresivno oglaševanje ser-
virajo telekomunikacijska industrija in operaterji, so več kot pomenljive za
ugotavljanje, da so marketinške personifikacije mobilne tehnologije močna
sila, ki narekuje, kako naj jih ljudje razumejo. Če pogledamo spletne stra-
ni proizvajalcev mobilne tehnologije, vidimo, da gredo njihove promocij-
ske aktivnosti v smer romantičnega prikazovanja tehnologije. Bell Atlantic
je pred leti v svoji promociji na primer uporabil fotografijo ženske, ki do-
besedno stoji na zemljevidu Severne Amerike in dominira svetu z upo-
118
