Page 115 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 115
znotraj mobilnega vsakdana: k antropologiji rab mobilnega telefona
ja povezana s specifičnim življenjskim obdobjem, ko želijo imeti neoviran
dostop do vrstnikov na eni in določeno distanco do staršev na drugi strani.
Skratka, hiperkoordinacija torej ni le uporaba naprave za golo koordiniran-
je aktivnosti, temveč vključuje socialno in emocionalno motivirano inte-
rakcijo. Mobilni telefon je tudi povezal komunikacijo in transport. Pred
mobilnim telefonom je nekdo, ki je potoval ali se gibal po prostoru, bil tudi
incommunicado. Mobilni telefon pa omogoča konstantno in ubikvitetno
komunikacijo med transportom oz. gibanjem po prostoru, kar je povzro-
čilo spremembo osnovne logistike, upravljanja z dostopnostjo, mobilizaci-
je socialnega omrežja, strategij samoprezentacije in »omehčanje« časovnih
koordinat (Ling in Yttri 1999).
Na ozadju ekstenzivne urbane ekspanzije in suburbanizacije je prav
mobilna telefonija tista, ki nedvomno olajšuje koordinacijo med ljudmi.
V naši etnografiji so informatorji navedli različne refleksije o tem, kako
mobilni telefon vpliva na njihovo mobilnost, gibanje v prostoru in koor-
diniranje aktivnosti. Eni so izpostavili, da po njihovem mobilna telefonija
in promet spodbujata razvoj drug drugega. Drugi so razmišljali, da mobil-
na telefonija prej modificira potovanje, kakor pa zmanjšuje možnosti zanj.
Tretji so nasprotno zagovarjali idejo, da jim mobilni telefon pomembno
nadomešča oz. reducira opravljanje marsikatere poti. Neka znana sloven-
ska pevka pa je izpostavila simbolni aspekt rabe mobilnega telefona pri nje-
nem poslu:
Js zase lahk rečem, da večino časa preživim v avtomobilu in da
mi je mobilni telefon najbolj pomembno sredstvo komunikaci-
je. Interneta skorajda ne uporabljam, saj sem cele dni zdoma, mo-
bilne zveze na internet pa še nimam. Večino poslov dogovorim
kar po mobitelu v avtu med vožnjo od nastopa do nastopa. Poleg
tega mi omogoča stalno koordiniranje mojega življenja, kje sem,
kam moram iti, kolk časa bom porabila za prevoz in podobno.
Pravzaprav sem zasvojen člov’k mobitela. Js skoz visim na tele-
fonu, tud če ni kej nujn’ga. Ti rečem, čista evforija nad tem, da si
stalno dosegljiv za stike, kjerkoli že si in kadarkol. Ampak zame
je to pomembno, sej mi mobilc pomaga ustvarjat in koordinirat
posel.
Informatorka v podtonu izpostavi telefon kot magično sredstvo sti-
ka brez primere, ki zagotavlja »obljubo« posla in »magičnega« upravljanja z
vsakdanjimi opravili ter »neokrnjeno« komunikacijo z drugimi »kadarkoli,
115
ja povezana s specifičnim življenjskim obdobjem, ko želijo imeti neoviran
dostop do vrstnikov na eni in določeno distanco do staršev na drugi strani.
Skratka, hiperkoordinacija torej ni le uporaba naprave za golo koordiniran-
je aktivnosti, temveč vključuje socialno in emocionalno motivirano inte-
rakcijo. Mobilni telefon je tudi povezal komunikacijo in transport. Pred
mobilnim telefonom je nekdo, ki je potoval ali se gibal po prostoru, bil tudi
incommunicado. Mobilni telefon pa omogoča konstantno in ubikvitetno
komunikacijo med transportom oz. gibanjem po prostoru, kar je povzro-
čilo spremembo osnovne logistike, upravljanja z dostopnostjo, mobilizaci-
je socialnega omrežja, strategij samoprezentacije in »omehčanje« časovnih
koordinat (Ling in Yttri 1999).
Na ozadju ekstenzivne urbane ekspanzije in suburbanizacije je prav
mobilna telefonija tista, ki nedvomno olajšuje koordinacijo med ljudmi.
V naši etnografiji so informatorji navedli različne refleksije o tem, kako
mobilni telefon vpliva na njihovo mobilnost, gibanje v prostoru in koor-
diniranje aktivnosti. Eni so izpostavili, da po njihovem mobilna telefonija
in promet spodbujata razvoj drug drugega. Drugi so razmišljali, da mobil-
na telefonija prej modificira potovanje, kakor pa zmanjšuje možnosti zanj.
Tretji so nasprotno zagovarjali idejo, da jim mobilni telefon pomembno
nadomešča oz. reducira opravljanje marsikatere poti. Neka znana sloven-
ska pevka pa je izpostavila simbolni aspekt rabe mobilnega telefona pri nje-
nem poslu:
Js zase lahk rečem, da večino časa preživim v avtomobilu in da
mi je mobilni telefon najbolj pomembno sredstvo komunikaci-
je. Interneta skorajda ne uporabljam, saj sem cele dni zdoma, mo-
bilne zveze na internet pa še nimam. Večino poslov dogovorim
kar po mobitelu v avtu med vožnjo od nastopa do nastopa. Poleg
tega mi omogoča stalno koordiniranje mojega življenja, kje sem,
kam moram iti, kolk časa bom porabila za prevoz in podobno.
Pravzaprav sem zasvojen člov’k mobitela. Js skoz visim na tele-
fonu, tud če ni kej nujn’ga. Ti rečem, čista evforija nad tem, da si
stalno dosegljiv za stike, kjerkoli že si in kadarkol. Ampak zame
je to pomembno, sej mi mobilc pomaga ustvarjat in koordinirat
posel.
Informatorka v podtonu izpostavi telefon kot magično sredstvo sti-
ka brez primere, ki zagotavlja »obljubo« posla in »magičnega« upravljanja z
vsakdanjimi opravili ter »neokrnjeno« komunikacijo z drugimi »kadarkoli,
115
