Page 238 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 238
medijske etnografije: k antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja
ti in globalnosti, ni enostavno odpravljiva. Da je tako, potrjuje heteroge-
nost uredniških in novinarskih odgovorov na vprašanje, ali so novice iz
celotne Primorske prisotne v enakem razmerju glede na posamezna ob-
močja oziroma kako je to razmerje uredniško urejeno. Novinarka INFž4 v
svoji presoji v znatni meri sledi normativni količinski opredelitvi, ko pra-
vi: »Ne morejo biti prisotne v istem razmerju, ker se v večjem mestu dogaja
več stvari kot na vasi. Časopis ni fiksna zadeva in se vsak dan oblikuje spro-
ti. Skušamo skrbeti za obveščanje celotne Primorske tako, da imamo obliko-
vana tri uredništva: Istra, Goriška, Osrednja Primorska in tem uredništvom
so vsak dan namenjeni dve strani.« Tudi druga novinarka (INFž5) opozo-
ri na ta normativ, navajajoč »vse tri redakcije, Istra, Goriška in Osrednja
Primorska imajo v časopisu na voljo enako količino prostora, običajno po dve
strani na dan, ob sobotah pa po eno«, a ob tem omeni cel niz dejavnikov, od
količine oglasov, sugestij marketinga, odločitev urednikov, frekvence ob-
činskih praznikov do odsotnosti dopisnikov in novinarjev zaradi bolezni
ali dopustov, kot tiste elemente časopisnega habitusa, ki lahko »narekujejo
drugačen obseg« oziroma v omenjenem formalnem normativu razrahljajo
sicer opredeljene količinske fiksiranosti. Takšni normativi so neobhodni in
sestavni del sleherne produkcije časopisja, saj uredništvom služijo kot te-
meljni organizacijski parameter uredniškega načrtovanja in novinarskega
dela. Toda namen tukajšnjega prikaza je opozoriti prav na smiselno upora-
bo tako formalnih (v smislu določitve količinskih kvot) kakor tudi vsebin-
skih (v smislu izdelane uredniške presoje strukture dogodkov) normativov,
na kar opozori naslednja informatorka: »Načelo je, da bi bili enakovredno
zastopani vsi deli Primorske, od Bovca do Dragonje. Vendar struktura do-
godkov narekuje različno pozornost. Če je, recimo, gostota zanimivih stvari
na severu Primorske, bo ta morda dobila stran ali dve. To variira.« (INFž1).
Antagonizem med centralnim in perifernim je v časopisnem habitusu po-
gosto rezultat reprodukcije nekega drugega trdovratno zakoreninjenega an-
tagonizma, in sicer med urbanim in ruralnim. Diskurzivno razmerje med
urbanim regionalnim centrom, od katerega se pričakuje, da producira več
medijskih dogodkov, in ruralno regionalno periferijo, katere prebivalci se
pogosto čutijo komunikacijsko marginalizirani, ostaja tudi v vsakodnev-
nih socialnih interakcijah uredništva Primorskih novic pogosto preizpraše-
van izziv: »Glede na to, da večji del Primorskih novic nastaja v Kopru, obsta-
ja realna nevarnost, da se za odtenek večja pozornost daje okolju, iz katerega
izhaja večina ljudi, ki ta časopis delamo … To se pravi, nam je jasno in se
tega zavedamo, da smo tukaj in da nas bolj tangirajo, če hočete, tudi pločni-
238
ti in globalnosti, ni enostavno odpravljiva. Da je tako, potrjuje heteroge-
nost uredniških in novinarskih odgovorov na vprašanje, ali so novice iz
celotne Primorske prisotne v enakem razmerju glede na posamezna ob-
močja oziroma kako je to razmerje uredniško urejeno. Novinarka INFž4 v
svoji presoji v znatni meri sledi normativni količinski opredelitvi, ko pra-
vi: »Ne morejo biti prisotne v istem razmerju, ker se v večjem mestu dogaja
več stvari kot na vasi. Časopis ni fiksna zadeva in se vsak dan oblikuje spro-
ti. Skušamo skrbeti za obveščanje celotne Primorske tako, da imamo obliko-
vana tri uredništva: Istra, Goriška, Osrednja Primorska in tem uredništvom
so vsak dan namenjeni dve strani.« Tudi druga novinarka (INFž5) opozo-
ri na ta normativ, navajajoč »vse tri redakcije, Istra, Goriška in Osrednja
Primorska imajo v časopisu na voljo enako količino prostora, običajno po dve
strani na dan, ob sobotah pa po eno«, a ob tem omeni cel niz dejavnikov, od
količine oglasov, sugestij marketinga, odločitev urednikov, frekvence ob-
činskih praznikov do odsotnosti dopisnikov in novinarjev zaradi bolezni
ali dopustov, kot tiste elemente časopisnega habitusa, ki lahko »narekujejo
drugačen obseg« oziroma v omenjenem formalnem normativu razrahljajo
sicer opredeljene količinske fiksiranosti. Takšni normativi so neobhodni in
sestavni del sleherne produkcije časopisja, saj uredništvom služijo kot te-
meljni organizacijski parameter uredniškega načrtovanja in novinarskega
dela. Toda namen tukajšnjega prikaza je opozoriti prav na smiselno upora-
bo tako formalnih (v smislu določitve količinskih kvot) kakor tudi vsebin-
skih (v smislu izdelane uredniške presoje strukture dogodkov) normativov,
na kar opozori naslednja informatorka: »Načelo je, da bi bili enakovredno
zastopani vsi deli Primorske, od Bovca do Dragonje. Vendar struktura do-
godkov narekuje različno pozornost. Če je, recimo, gostota zanimivih stvari
na severu Primorske, bo ta morda dobila stran ali dve. To variira.« (INFž1).
Antagonizem med centralnim in perifernim je v časopisnem habitusu po-
gosto rezultat reprodukcije nekega drugega trdovratno zakoreninjenega an-
tagonizma, in sicer med urbanim in ruralnim. Diskurzivno razmerje med
urbanim regionalnim centrom, od katerega se pričakuje, da producira več
medijskih dogodkov, in ruralno regionalno periferijo, katere prebivalci se
pogosto čutijo komunikacijsko marginalizirani, ostaja tudi v vsakodnev-
nih socialnih interakcijah uredništva Primorskih novic pogosto preizpraše-
van izziv: »Glede na to, da večji del Primorskih novic nastaja v Kopru, obsta-
ja realna nevarnost, da se za odtenek večja pozornost daje okolju, iz katerega
izhaja večina ljudi, ki ta časopis delamo … To se pravi, nam je jasno in se
tega zavedamo, da smo tukaj in da nas bolj tangirajo, če hočete, tudi pločni-
238
