Page 239 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 239
časopis in njegovi bralci ...
ki, ceste, javna razsvetljava na Obali kot pa morda v Brdih, Bovcu, Tolminu
in tako dalje. Pomembno se mi zdi to, da se mi tega zavedamo in da časo-
pis skušamo delati na način, ki presega to našo lastno mentalno in bivanj-
sko zamejenost. To se pravi, da pri kreiranju, recimo, poudarkov v časopi-
su dajemo ali poskušamo dajati enak poudarek Brdom, Tolminu, Bovcu kot
Kopru, Izoli, Piranu … Kot pravi moj starejši kolega: 'A si ti prepričan, da to
nekoga v Tolminu tako zelo zanima, kot se nam tukaj zdi?' … Torej, skuša-
mo obdržati neko ravnotežje.« (INFm2). Vidimo, da so uredniški normativi
in kriteriji selekcije vselej rezultat nekega procesa, ki mu antropologi rečejo
»kulturna produkcija«. V procesu kolektivne oziroma timske kulturne pro-
dukcije so dejavnosti in prakse akterjev praviloma nenehno intersubjektiv-
no pogajane in v skladu z institucionalno hierarhijo večkratno preverjane,
pa naj gre za delo v uredništvu, marketingu, upravi ali distribuciji časopisa.
Tretje diskurzivno razmerje, ki izrisuje prehod Primorskih novic od ne-
kdanjega habitualnega statusa kot časopisa, ki izhaja dvakrat na teden, do
sedanjega habitualnega statusa kot dnevnika, bržčas ne bi tako pritegni-
lo naše pozornosti, če ne bi bil ta prehod v etnografiji tako frekventno ko-
mentiran kot »padec kvalitete časopisa«, »premalo premišljena poteza«,
»pot v neznano« ipd. Etnografija pa je presenetljivo razkrila, da je to dis-
kurzivno razmerje skorajda nemogoče pertinentno obelodaniti kot samo-
stojno temo, saj ga akterske problematizacije vztrajno in neposredno veže-
jo na neko drugo, še močnejše četrto diskurzivno razmerje, tj. na razpon
presoj med prepoznavo Primorskih novic kot kredibilnega časopisa na eni
in novičarskega tabloida na drugi strani. Samo en informator iz naše et-
nografije bralcev je bil pripravljen zatrjevati, da se je Primorskim novicam
z dnevniškim formatom povečala kakovost, in to predvsem zavoljo večje
vsakodnevne aktualnosti. Vsi drugi so to preobrazbo pospremili bodisi s
skepso bodisi s kritiko:
Mislim pa, da bi lahko izhajale samo nekaj dni v tednu, ker bi
bile potem mogoče bolj kvalitetne. Zdaj že kar mejijo včasih na
Slovenske novice, ki pa pišejo res same senzacije. Včasih so član-
ki brezvezni. Včasih so bile debelejše, ni bilo toliko oglasov, pa
bili so konkretni članki, ne pa kar nekaj, glih da zapolni prostor.
(INFm7)
Bi bilo pa mojem bolje, da izhajajo le nekajkrat na teden. Poleg
tega na Primorskem spet ni toliko pomembnih novic dnevno, da
bi lahko izdajali dnevnik, ki bi se izplačal. (INFž10)
239
ki, ceste, javna razsvetljava na Obali kot pa morda v Brdih, Bovcu, Tolminu
in tako dalje. Pomembno se mi zdi to, da se mi tega zavedamo in da časo-
pis skušamo delati na način, ki presega to našo lastno mentalno in bivanj-
sko zamejenost. To se pravi, da pri kreiranju, recimo, poudarkov v časopi-
su dajemo ali poskušamo dajati enak poudarek Brdom, Tolminu, Bovcu kot
Kopru, Izoli, Piranu … Kot pravi moj starejši kolega: 'A si ti prepričan, da to
nekoga v Tolminu tako zelo zanima, kot se nam tukaj zdi?' … Torej, skuša-
mo obdržati neko ravnotežje.« (INFm2). Vidimo, da so uredniški normativi
in kriteriji selekcije vselej rezultat nekega procesa, ki mu antropologi rečejo
»kulturna produkcija«. V procesu kolektivne oziroma timske kulturne pro-
dukcije so dejavnosti in prakse akterjev praviloma nenehno intersubjektiv-
no pogajane in v skladu z institucionalno hierarhijo večkratno preverjane,
pa naj gre za delo v uredništvu, marketingu, upravi ali distribuciji časopisa.
Tretje diskurzivno razmerje, ki izrisuje prehod Primorskih novic od ne-
kdanjega habitualnega statusa kot časopisa, ki izhaja dvakrat na teden, do
sedanjega habitualnega statusa kot dnevnika, bržčas ne bi tako pritegni-
lo naše pozornosti, če ne bi bil ta prehod v etnografiji tako frekventno ko-
mentiran kot »padec kvalitete časopisa«, »premalo premišljena poteza«,
»pot v neznano« ipd. Etnografija pa je presenetljivo razkrila, da je to dis-
kurzivno razmerje skorajda nemogoče pertinentno obelodaniti kot samo-
stojno temo, saj ga akterske problematizacije vztrajno in neposredno veže-
jo na neko drugo, še močnejše četrto diskurzivno razmerje, tj. na razpon
presoj med prepoznavo Primorskih novic kot kredibilnega časopisa na eni
in novičarskega tabloida na drugi strani. Samo en informator iz naše et-
nografije bralcev je bil pripravljen zatrjevati, da se je Primorskim novicam
z dnevniškim formatom povečala kakovost, in to predvsem zavoljo večje
vsakodnevne aktualnosti. Vsi drugi so to preobrazbo pospremili bodisi s
skepso bodisi s kritiko:
Mislim pa, da bi lahko izhajale samo nekaj dni v tednu, ker bi
bile potem mogoče bolj kvalitetne. Zdaj že kar mejijo včasih na
Slovenske novice, ki pa pišejo res same senzacije. Včasih so član-
ki brezvezni. Včasih so bile debelejše, ni bilo toliko oglasov, pa
bili so konkretni članki, ne pa kar nekaj, glih da zapolni prostor.
(INFm7)
Bi bilo pa mojem bolje, da izhajajo le nekajkrat na teden. Poleg
tega na Primorskem spet ni toliko pomembnih novic dnevno, da
bi lahko izdajali dnevnik, ki bi se izplačal. (INFž10)
239
