Page 235 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 235
časopis in njegovi bralci ...
Mi ne vemo nič o Istranih na Hrvaškem, nič ne vemo o njih, saj je
povprečen bralec doslej tu lahko bral samo o Italijanih fašistih in
o fojbah ali pa o zoprnih hrvaških ribičih … če že želimo biti re-
gionalni, moramo to res postati tudi po vsebini, ne le po propa-
gandni paroli. (INFž1)
Omenjena pogleda resda zaposluje visoka stopnja insajderskega uvida
v produkcijo časopisa, kar je v primerjavi z običajno konzumentsko pozici-
jo vsekakor posebna, rekli bi »posvečena« inkluzivnost, toda za našo preso-
jo sta koristna, ker spodkopavata nezdvomljeno dominacijo instituciona-
liziranega diskurza o specifičnem položaju časopisa na trgu. Hkrati izreki
nakazujeta še na nekaj drugega, in sicer na zelo heterogeno aktersko razu-
mevanje geografskih in kulturnih meja primorskega prostora, na podlagi
katerih časopis utemeljuje svoje temeljno poslanstvo in regionalno naslavl-
janje, za katero kritični informatorki sugerirata, da se ne more končati na
državnih mejah. Izpostaviti velja tudi nadvse zanimivo navezavo informa-
torke INFž3 na provincialnost kot nekaj, kar nasprotuje dejanski realizaciji
čezmejne medijske regionalnosti oziroma ustvarjanju čezmejne javne sfe-
re. Sodobne študije regionalizma in antropološke študije recentnih čezmej-
nih regij kažejo, da so bile regije v preteklosti dejansko ne le v funkciji stra-
teškega upravljanja teritorijev, ampak tudi v funkciji deprovincializacije
periferij. Regionalna organiziranost teritorijev in obstoj diferenciranih re-
gionalnih oblasti in središč sta pomembno nadomeščala fizično oddalje-
nost periferij od prestolnic oziroma metropol. Bolj ko je bil neki teritorij vi-
soko regionalno diferenciran, manj je bil provincialen, saj je s tem delil več
podobnosti z družbenoekonomsko razvitostjo in kulturno superiornost-
jo metropol. Prav intelektualno potenco lokalnega in regionalnega tiska, ki
prispeva k decentralizaciji in demonopolizaciji nacionalnih medijskih kra-
jin, bi še dandanes morali imeti za enega od barometrov razvitosti neke re-
gionalne lokalitete in njene javne sfere.
Da etikete, kakor je npr. identitetna znamka časopisa, ki se deklara-
tivno spogledujejo s svojo medijsko lokaliteto, niso plod kakšnih naravnih
okoliščin, ampak predvsem rezultat interesnih podkrepljenosti in tržnih
strategij ter zatorej prvenstveno kulturna konstrukcija, kaže še ena akter-
ska izreka, presenetljiva zlasti zato, ker je izpovedana z vidika avtsajderske
bralske pozicije: »Primorske novice naj bi bile resda kao primorski časopis,
torej neke vrste regionalni in zato domnevno brez prave konkurence, ampak
to je lažna samozadostnost. Ne pozabiti, mi tu živimo v večjezičnem prosto-
ru, kar pomeni, da so njihova konkurenca tudi italijanski in hrvaški časo-
235
Mi ne vemo nič o Istranih na Hrvaškem, nič ne vemo o njih, saj je
povprečen bralec doslej tu lahko bral samo o Italijanih fašistih in
o fojbah ali pa o zoprnih hrvaških ribičih … če že želimo biti re-
gionalni, moramo to res postati tudi po vsebini, ne le po propa-
gandni paroli. (INFž1)
Omenjena pogleda resda zaposluje visoka stopnja insajderskega uvida
v produkcijo časopisa, kar je v primerjavi z običajno konzumentsko pozici-
jo vsekakor posebna, rekli bi »posvečena« inkluzivnost, toda za našo preso-
jo sta koristna, ker spodkopavata nezdvomljeno dominacijo instituciona-
liziranega diskurza o specifičnem položaju časopisa na trgu. Hkrati izreki
nakazujeta še na nekaj drugega, in sicer na zelo heterogeno aktersko razu-
mevanje geografskih in kulturnih meja primorskega prostora, na podlagi
katerih časopis utemeljuje svoje temeljno poslanstvo in regionalno naslavl-
janje, za katero kritični informatorki sugerirata, da se ne more končati na
državnih mejah. Izpostaviti velja tudi nadvse zanimivo navezavo informa-
torke INFž3 na provincialnost kot nekaj, kar nasprotuje dejanski realizaciji
čezmejne medijske regionalnosti oziroma ustvarjanju čezmejne javne sfe-
re. Sodobne študije regionalizma in antropološke študije recentnih čezmej-
nih regij kažejo, da so bile regije v preteklosti dejansko ne le v funkciji stra-
teškega upravljanja teritorijev, ampak tudi v funkciji deprovincializacije
periferij. Regionalna organiziranost teritorijev in obstoj diferenciranih re-
gionalnih oblasti in središč sta pomembno nadomeščala fizično oddalje-
nost periferij od prestolnic oziroma metropol. Bolj ko je bil neki teritorij vi-
soko regionalno diferenciran, manj je bil provincialen, saj je s tem delil več
podobnosti z družbenoekonomsko razvitostjo in kulturno superiornost-
jo metropol. Prav intelektualno potenco lokalnega in regionalnega tiska, ki
prispeva k decentralizaciji in demonopolizaciji nacionalnih medijskih kra-
jin, bi še dandanes morali imeti za enega od barometrov razvitosti neke re-
gionalne lokalitete in njene javne sfere.
Da etikete, kakor je npr. identitetna znamka časopisa, ki se deklara-
tivno spogledujejo s svojo medijsko lokaliteto, niso plod kakšnih naravnih
okoliščin, ampak predvsem rezultat interesnih podkrepljenosti in tržnih
strategij ter zatorej prvenstveno kulturna konstrukcija, kaže še ena akter-
ska izreka, presenetljiva zlasti zato, ker je izpovedana z vidika avtsajderske
bralske pozicije: »Primorske novice naj bi bile resda kao primorski časopis,
torej neke vrste regionalni in zato domnevno brez prave konkurence, ampak
to je lažna samozadostnost. Ne pozabiti, mi tu živimo v večjezičnem prosto-
ru, kar pomeni, da so njihova konkurenca tudi italijanski in hrvaški časo-
235
