Page 236 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 236
medijske etnografije: k antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja
pisi, predvsem pa ne samo papirnati časopisi, ampak tudi spletni mediji, ki
pa sploh ne poznajo državnih meja.« (INFm37). Navedene izreke, tako tiste,
ki izpovedujejo pozitiven odnos do lokalne oziroma regionalne konstitu-
cije časopisa, kakor tudi tiste, ki jo obravnavajo s skepso, pa dejansko dra-
goceno razkrivajo, da se lahko neki zelo samoumevni identitetni lajtmotiv
časopisa, ki se v številnih družbenih legah kaže kot skorajda korektno na-
turaliziran, v medčloveških interakcijah heterogenega medijskega habitusa
družbeno zelo različno pogaja in premakljivo utemeljuje. Vsekakor je lahko
dragocena povratna informacija ne le za raziskovalce in medijske strokov-
njake, temveč tudi za ustvarjalce časopisa, da velja konstitutivna izhodišča
vselej znova in znova preverjati.
Drugo diskurzivno razmerje, ki je pogosto zaposlovalo pomen akter-
skih izrek, je vezano na vprašanje dejavnikov objavne vrednosti, na podla-
gi katerih »primorski dogodki« postanejo vest, članek, reportaža, komentar
ali kakšna drugovrstna žanrska omemba Primorskih novic. V teh izrekah
se zlasti problematizira razmerje med »dogodkovnim centrom«, ki ga po
navedbah informatorjev predstavlja Koper z bližnjim urbanim obalnim
pasom, in ostalo »primorsko periferijo«. Iz klasične medijske teorije novi-
čarskih dejavnikov (Galtung in Ruge 1973; Fiske 1987: 283–286) poznamo
številne strategije medijskega obvladovanja dogodkov in njihovih komu-
nikacijskih potencialov ter statusov, denimo domačnost, bližino, pred-
vidljivost, nepričakovanost, negativnost, pogostnost, enostavnost, jasnost,
priljubljenost, aktualnost, kontinuiteto, nanašanje na elitne skupnosti in
nanašanje na elitne osebnosti. Naj navedemo nekaj bralskih percepcij, ki
svojevrstno, bržčas tudi zaradi avtsajderske pozicije, ki ne omogoča rav-
no vpogleda v procese produkcije časopisnih novic, izpričujejo kakšno od
navedenih strategij uredniške oziroma novinarske selekcije, zlasti tu misli-
mo na tisto, ki konstruira medijsko domačnost in bližino, pri kateri se cen-
ter producentskega habitusa časopisa samoumevno favorizira pred konzu-
mentsko periferijo:
Primorske novice se sicer imajo za regionalni oziroma vseprimor-
ski časopis, samo bi lahko bila določena področja regije bolj po-
krita. V bistvu ga doživljam kot zelo površen časopis … Teme
posameznih območij bi lahko bile bolj zanimivo predstavljene,
predvsem pa enakovredno zastopane, južna, srednja in severna
Primorska, pač regije, ki jih pokrivajo. Imam občutek, da Koper
pobere vso pozornost, čeprav se mi zdi, da se tudi v bolj odročnih
krajih lahko odvijajo zanimive stvari. (INFž28)
236
pisi, predvsem pa ne samo papirnati časopisi, ampak tudi spletni mediji, ki
pa sploh ne poznajo državnih meja.« (INFm37). Navedene izreke, tako tiste,
ki izpovedujejo pozitiven odnos do lokalne oziroma regionalne konstitu-
cije časopisa, kakor tudi tiste, ki jo obravnavajo s skepso, pa dejansko dra-
goceno razkrivajo, da se lahko neki zelo samoumevni identitetni lajtmotiv
časopisa, ki se v številnih družbenih legah kaže kot skorajda korektno na-
turaliziran, v medčloveških interakcijah heterogenega medijskega habitusa
družbeno zelo različno pogaja in premakljivo utemeljuje. Vsekakor je lahko
dragocena povratna informacija ne le za raziskovalce in medijske strokov-
njake, temveč tudi za ustvarjalce časopisa, da velja konstitutivna izhodišča
vselej znova in znova preverjati.
Drugo diskurzivno razmerje, ki je pogosto zaposlovalo pomen akter-
skih izrek, je vezano na vprašanje dejavnikov objavne vrednosti, na podla-
gi katerih »primorski dogodki« postanejo vest, članek, reportaža, komentar
ali kakšna drugovrstna žanrska omemba Primorskih novic. V teh izrekah
se zlasti problematizira razmerje med »dogodkovnim centrom«, ki ga po
navedbah informatorjev predstavlja Koper z bližnjim urbanim obalnim
pasom, in ostalo »primorsko periferijo«. Iz klasične medijske teorije novi-
čarskih dejavnikov (Galtung in Ruge 1973; Fiske 1987: 283–286) poznamo
številne strategije medijskega obvladovanja dogodkov in njihovih komu-
nikacijskih potencialov ter statusov, denimo domačnost, bližino, pred-
vidljivost, nepričakovanost, negativnost, pogostnost, enostavnost, jasnost,
priljubljenost, aktualnost, kontinuiteto, nanašanje na elitne skupnosti in
nanašanje na elitne osebnosti. Naj navedemo nekaj bralskih percepcij, ki
svojevrstno, bržčas tudi zaradi avtsajderske pozicije, ki ne omogoča rav-
no vpogleda v procese produkcije časopisnih novic, izpričujejo kakšno od
navedenih strategij uredniške oziroma novinarske selekcije, zlasti tu misli-
mo na tisto, ki konstruira medijsko domačnost in bližino, pri kateri se cen-
ter producentskega habitusa časopisa samoumevno favorizira pred konzu-
mentsko periferijo:
Primorske novice se sicer imajo za regionalni oziroma vseprimor-
ski časopis, samo bi lahko bila določena področja regije bolj po-
krita. V bistvu ga doživljam kot zelo površen časopis … Teme
posameznih območij bi lahko bile bolj zanimivo predstavljene,
predvsem pa enakovredno zastopane, južna, srednja in severna
Primorska, pač regije, ki jih pokrivajo. Imam občutek, da Koper
pobere vso pozornost, čeprav se mi zdi, da se tudi v bolj odročnih
krajih lahko odvijajo zanimive stvari. (INFž28)
236
