Page 237 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 237
časopis in njegovi bralci ...
Jaz sem nekoč delal na lokalnem časopisu v Postojni in je izhajal
enkrat na teden. Je pokrival celo Notranjsko, od Logatca, Idrije
pa dol do Bistrice in gor do Postojne. V časopisu je bilo polno
novic. Iz tistega so nastali potem lokalni časopisi. Ma potem se
je zaradi problemov financiranja vse razvodenelo. In to se vidi
tudi pri Primorskih novicah. One naj bi pokrivale celo primorsko
regijo, ampak se vidi, da vsa območja ne dobijo veliko prostora,
na primer Posočje, Bovško ali Tolminsko in bolj obrobni predeli
Primorske. Ampak Primorske imajo še en problem glede tega re-
gionalnega pokrivanja. Zdaj ima že vsaka občina svoj časopis, in
ti časopisi zelo šibajo. In so kar zanimive te lokalne vesti, zato vča-
sih vidim, da je enak dogodek v Primorskih novicah veliko bolj
površno opisan kot pa v tistih lokalnih občinskih časopisih. Saj
razumem, zakaj je tako. Primorske izhajajo v Kopru, torej se že
pozna neka oddaljenost od krajev. Ti občinski časopisi pa so de-
jansko zelo vpeti v spremljanje lokalnega okolja in seveda se tru-
dijo biti čim bolj obširni in slikoviti, saj gre za njihovo lokalno
skupnost. Za tistega, ki ga na primer zanimajo zelo lokalne stva-
ri glede njegovega kraja, seveda več zanimivega najde v takem ob-
činskem glasilu kot pa morda v Primorskih. (INFm41)
S tem, ko so se Primorske odločile, da bodo »regionalne«, nekako
vseprimorske, imajo hočeš nočeš dvojen problem. Na eni strani
so za nekatere predele Primorske premalo lokalne, ker ne pokri-
vajo dovolj dogodkov iz njihovega kraja ali vasi, po drugi strani
pa so preveč lokalne. Po mojem bi morale pokrivati več svetovnih,
globalnih in državnih dogodkov … dejansko s to svojo neko regi-
onalno zavezanostjo zelo težko zadostijo čisto vsem. To, kar je za
ene bralce prednost, je za druge slabost, in obratno … čeprav, sam
še vseeno mislim, da bi prav ta vmesna pozicija lahko bila samo
velika prednost, če bi jo Primorske novice znale ustvariti. (INFž8)
Zadnja izreka terensko podkrepi tuje raziskave, ki trdijo, da tiskani lo-
kalni ali regionalni časopisi sicer lahko imajo določen monopol na lokal-
nem trgu, toda le v tiskani izdaji. Usoda njihovih spletnih dvojnikov pa je
povsem drugačna, saj so veliko bolj izpostavljeni v tekmi za bralce z os-
talimi ponudniki lokalnih in nacionalnih novic. Navedene bralske pozi-
cije nas prepričujejo, da osnovna dilema tega diskurzivnega razmerja, ki
preizprašuje zastopanost regionalnosti v časopisu v razmerju do lokalnos-
237
Jaz sem nekoč delal na lokalnem časopisu v Postojni in je izhajal
enkrat na teden. Je pokrival celo Notranjsko, od Logatca, Idrije
pa dol do Bistrice in gor do Postojne. V časopisu je bilo polno
novic. Iz tistega so nastali potem lokalni časopisi. Ma potem se
je zaradi problemov financiranja vse razvodenelo. In to se vidi
tudi pri Primorskih novicah. One naj bi pokrivale celo primorsko
regijo, ampak se vidi, da vsa območja ne dobijo veliko prostora,
na primer Posočje, Bovško ali Tolminsko in bolj obrobni predeli
Primorske. Ampak Primorske imajo še en problem glede tega re-
gionalnega pokrivanja. Zdaj ima že vsaka občina svoj časopis, in
ti časopisi zelo šibajo. In so kar zanimive te lokalne vesti, zato vča-
sih vidim, da je enak dogodek v Primorskih novicah veliko bolj
površno opisan kot pa v tistih lokalnih občinskih časopisih. Saj
razumem, zakaj je tako. Primorske izhajajo v Kopru, torej se že
pozna neka oddaljenost od krajev. Ti občinski časopisi pa so de-
jansko zelo vpeti v spremljanje lokalnega okolja in seveda se tru-
dijo biti čim bolj obširni in slikoviti, saj gre za njihovo lokalno
skupnost. Za tistega, ki ga na primer zanimajo zelo lokalne stva-
ri glede njegovega kraja, seveda več zanimivega najde v takem ob-
činskem glasilu kot pa morda v Primorskih. (INFm41)
S tem, ko so se Primorske odločile, da bodo »regionalne«, nekako
vseprimorske, imajo hočeš nočeš dvojen problem. Na eni strani
so za nekatere predele Primorske premalo lokalne, ker ne pokri-
vajo dovolj dogodkov iz njihovega kraja ali vasi, po drugi strani
pa so preveč lokalne. Po mojem bi morale pokrivati več svetovnih,
globalnih in državnih dogodkov … dejansko s to svojo neko regi-
onalno zavezanostjo zelo težko zadostijo čisto vsem. To, kar je za
ene bralce prednost, je za druge slabost, in obratno … čeprav, sam
še vseeno mislim, da bi prav ta vmesna pozicija lahko bila samo
velika prednost, če bi jo Primorske novice znale ustvariti. (INFž8)
Zadnja izreka terensko podkrepi tuje raziskave, ki trdijo, da tiskani lo-
kalni ali regionalni časopisi sicer lahko imajo določen monopol na lokal-
nem trgu, toda le v tiskani izdaji. Usoda njihovih spletnih dvojnikov pa je
povsem drugačna, saj so veliko bolj izpostavljeni v tekmi za bralce z os-
talimi ponudniki lokalnih in nacionalnih novic. Navedene bralske pozi-
cije nas prepričujejo, da osnovna dilema tega diskurzivnega razmerja, ki
preizprašuje zastopanost regionalnosti v časopisu v razmerju do lokalnos-
237
