Page 288 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 288
medijske etnografije: k antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja
(Les misérables) v popularnem televizijskem resničnostnem šovu Britain's
Got Talent (2007–09). Posnetek »internetne pevske senzacije«, kakor so jo
imenovali mnogi svetovni mediji, je postal veličasten youtuberski hit, ki
je Boylovo čez noč izstrelil v globalno medijsko stratosfero. Posnetek je na
YouTubu v različnih reproduciranih različicah v prvih 24 urah objave za-
beležil med 1,5 in 5 milijonov ogledov (Holmes 2010: 74). Zvezda Youtuba je
bila rojena. Čeprav so se kmalu po eksplozivni medijski eksploataciji omen-
jenega posnetka v osrednjih televizijskih in spletnih medijih začeli pora-
jati tudi drugačni pogledi na izjemen talent škotskega »kosmatega ange-
la«, ni nič moglo spodkopati triumfalne vidnosti, ki jo je povzročila objava,
predvsem pa številna reprodukcija in reciklaža posnetka na YouTubu. Toda
YouTubu ni uspelo le korenito poseči v zakonitosti delovanja globalne glas-
bene industrije in marketinga, pač pa je izjemno uspešno integriral v svo-
jo gromozansko digitalno bazo avdiovizualnih vsebin, s čimer ga lahko
imamo bržčas za največji tovrsten arhiv2 v zgodovini človeštva, tudi druga
področja človekovega udejstvovanja. Med njegove številne »žanre« sodijo
tudi objave in kanali, s katerimi tako profesionalno generirani kakor upo-
rabniško generirani znanstveni dogodki in vsebine s pomočjo raznoraz-
nih akademskih ali psevdoakademskih komunikatorjev tekmujejo za po-
zornost obsežnega youtubovskega občinstva (gl. Welbourne 2015; Walker
2012). YouTube je torej postal komunikacijska platforma, na kateri se nasto-
pi najbolj sveže odkritih pevskih talentov in antitalentov spogledujejo s pre-
davanji in nastopi univerzitetnikov, profesorjev in znanstvenikov. Čeprav
ni edini spletni portal, ki omogoča, da si ljudje med seboj delijo videopo-
snetke, je YouTubu uspel neverjetno hiter vzpon med javno prominentne
platforme, ki novo medijsko tehnologijo pregnantno povezujejo s kreativ-
nimi industrijami, globalno ekonomijo in politiko popularne kulture.
S tem, ko je pozval v enaki meri tako amaterje kakor oglaševalce in
profesionalne producente k objavljanju video posnetkov, se je YouTube de-
jansko utemeljil kot »platforma« nekakšnega multifunkcijskega kulturne-
ga posrednika med filmanimi svetovi njegovih soustvarjalcev in njihovimi
konzumenti. Romantično promocijo YouTuba kot platforme, ki jo pogan-
ja youtuberska skupnost sama (community-driven platform), je kaj kmalu
izzvala ciljno usmerjena monetizacija, raznorazni partnerski programi, in-
dividualni dogovori z uporabniki in medijskimi hišami ter poplava vsilji-
2 Za diskusijo o potrebnosti in odsotnosti kuratorske instance na YouTubu v primeru, da
ga prvenstveno razumemo kot tehnologijo arhiva, gl. Robert Gehl, »YouTube as Archi-
ve«, International Journal of Cultural Studies, let. 12, št. 1, 2009, pp. 43–60.
288
(Les misérables) v popularnem televizijskem resničnostnem šovu Britain's
Got Talent (2007–09). Posnetek »internetne pevske senzacije«, kakor so jo
imenovali mnogi svetovni mediji, je postal veličasten youtuberski hit, ki
je Boylovo čez noč izstrelil v globalno medijsko stratosfero. Posnetek je na
YouTubu v različnih reproduciranih različicah v prvih 24 urah objave za-
beležil med 1,5 in 5 milijonov ogledov (Holmes 2010: 74). Zvezda Youtuba je
bila rojena. Čeprav so se kmalu po eksplozivni medijski eksploataciji omen-
jenega posnetka v osrednjih televizijskih in spletnih medijih začeli pora-
jati tudi drugačni pogledi na izjemen talent škotskega »kosmatega ange-
la«, ni nič moglo spodkopati triumfalne vidnosti, ki jo je povzročila objava,
predvsem pa številna reprodukcija in reciklaža posnetka na YouTubu. Toda
YouTubu ni uspelo le korenito poseči v zakonitosti delovanja globalne glas-
bene industrije in marketinga, pač pa je izjemno uspešno integriral v svo-
jo gromozansko digitalno bazo avdiovizualnih vsebin, s čimer ga lahko
imamo bržčas za največji tovrsten arhiv2 v zgodovini človeštva, tudi druga
področja človekovega udejstvovanja. Med njegove številne »žanre« sodijo
tudi objave in kanali, s katerimi tako profesionalno generirani kakor upo-
rabniško generirani znanstveni dogodki in vsebine s pomočjo raznoraz-
nih akademskih ali psevdoakademskih komunikatorjev tekmujejo za po-
zornost obsežnega youtubovskega občinstva (gl. Welbourne 2015; Walker
2012). YouTube je torej postal komunikacijska platforma, na kateri se nasto-
pi najbolj sveže odkritih pevskih talentov in antitalentov spogledujejo s pre-
davanji in nastopi univerzitetnikov, profesorjev in znanstvenikov. Čeprav
ni edini spletni portal, ki omogoča, da si ljudje med seboj delijo videopo-
snetke, je YouTubu uspel neverjetno hiter vzpon med javno prominentne
platforme, ki novo medijsko tehnologijo pregnantno povezujejo s kreativ-
nimi industrijami, globalno ekonomijo in politiko popularne kulture.
S tem, ko je pozval v enaki meri tako amaterje kakor oglaševalce in
profesionalne producente k objavljanju video posnetkov, se je YouTube de-
jansko utemeljil kot »platforma« nekakšnega multifunkcijskega kulturne-
ga posrednika med filmanimi svetovi njegovih soustvarjalcev in njihovimi
konzumenti. Romantično promocijo YouTuba kot platforme, ki jo pogan-
ja youtuberska skupnost sama (community-driven platform), je kaj kmalu
izzvala ciljno usmerjena monetizacija, raznorazni partnerski programi, in-
dividualni dogovori z uporabniki in medijskimi hišami ter poplava vsilji-
2 Za diskusijo o potrebnosti in odsotnosti kuratorske instance na YouTubu v primeru, da
ga prvenstveno razumemo kot tehnologijo arhiva, gl. Robert Gehl, »YouTube as Archi-
ve«, International Journal of Cultural Studies, let. 12, št. 1, 2009, pp. 43–60.
288
