Page 290 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 290
medijske etnografije: k antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja
ti niso bili imuni na omejitve in kritike. Nekateri kiberantropologi in digi-
talni etnografi, denimo Američan Michael Wesch, so delali analize zgod-
njega YouTuba z vidika njegovih ustvarjalnih in ljudskih potencialov, a so
morali v skladu s »pravilom 90-9-1« ugotavljati, da 90 % dejanskih uporab-
nikov (online audiences) nikoli aktivno ne poseže v skupnost, 9 % jih to sto-
ri le občasno oziroma priložnostno, in samo 1 % uporabnikov je takšnih,
katerih vzajemno delovanje in medsebojno vplivanje prispeva k skupnos-
ti, zaradi česar običajni youtuberji sebe le stežka vidijo kot del neke večje
youtuberske skupnosti.3 Tipičen youtuber priložnostno deska po platformi,
pregleduje vsebine, si ogleduje videe in uživa v njih in le redkim youtuber-
skim »zvezdam« uspe prodor onkraj njihove lastne mrežne skupnosti (web
community).4
Nekateri pisci o internetizirani kulturi slavnih in medijskih zvezdah
so prepričani, da so »običajnost«, »nič posebnega« in »vsakdanjost« z you-
tubersko produkcijo znanih in slavnih postali osrednja obeležja statusa
youtuberske zvezde. Medijska promocija običajnih uporabnikov YouTuba
in njihovo pretvarjanje v slavne osebnosti digitalne popularne kulture se
pravzaprav dobro vklaplja v tradicionalne mite o možnostih, da lahko vsa-
kdo, tako rekoč slehernikov poosebljen »You« postane »nekdo« v očeh jav-
nosti, če le z nečim odstopi od drugih. Paradigmatičen primer mita o uspe-
hu običajne osebe z izjemnim talentom za navadnost je prav youtubizacija
nenadne televizijske slave škotske gospodinje Susan Boyle. Youtuberska ek-
sploatacija pevskega nastopa Boylove se je, kakor pravi Holmesova (2010:
74–75), odvijala v okviru širše komercializirane kulture slavnih kot medij-
sko visoko kodificiranega ideološkega konstrukta, kjer so »internetni izdel-
ki« promovirani s krilaticami »naredi sam slavno osebnost« (Do It Yourself
Celebrity), »predstavi se kot zvezda« (Broadcast Yourself Star), »bodi de-
kle na kameri« (Cam Girl) in podobno. Komercialna podlaga YouTuba je
platformo videov, če rečemo v duhu kulturologinje in medijske analitičar-
ke Maje Vukadinović, spremenila v nekakšen »supermarket« (Vukadinović
2013, zlasti 113–118), v katerem lahko povsem amaterski uporabniki sprodu-
cirajo, spromovirajo in prodajo sebe kot internetno zvezdo. Pogosto se izpo-
stavlja, da je YouTube na nek način demokratiziral proces pridobivanja me-
dijske slave, saj naj bi domnevno rušil tradicionalno hierarhijo vpliva »od
zgoraj navzdol« s tem, ko je slehernemu uporabniku omogočil, da si sam
3 Michael Wesch, “An Anthropological Introduction to YouTube”, dosegljivo: https://
vimeo.com/196274749; objava: 19. december 2016, dostop: 5. marec 2017); id. »YouTube
and You«, Explorations in Media Ecology, vol. 8 (2009), št. 2, pp. 19–34.
4 Cf. José van Dijk, »Users Like You?«, Media, Culture & Society, št. 1, 2009, pp. 41–58.
290
ti niso bili imuni na omejitve in kritike. Nekateri kiberantropologi in digi-
talni etnografi, denimo Američan Michael Wesch, so delali analize zgod-
njega YouTuba z vidika njegovih ustvarjalnih in ljudskih potencialov, a so
morali v skladu s »pravilom 90-9-1« ugotavljati, da 90 % dejanskih uporab-
nikov (online audiences) nikoli aktivno ne poseže v skupnost, 9 % jih to sto-
ri le občasno oziroma priložnostno, in samo 1 % uporabnikov je takšnih,
katerih vzajemno delovanje in medsebojno vplivanje prispeva k skupnos-
ti, zaradi česar običajni youtuberji sebe le stežka vidijo kot del neke večje
youtuberske skupnosti.3 Tipičen youtuber priložnostno deska po platformi,
pregleduje vsebine, si ogleduje videe in uživa v njih in le redkim youtuber-
skim »zvezdam« uspe prodor onkraj njihove lastne mrežne skupnosti (web
community).4
Nekateri pisci o internetizirani kulturi slavnih in medijskih zvezdah
so prepričani, da so »običajnost«, »nič posebnega« in »vsakdanjost« z you-
tubersko produkcijo znanih in slavnih postali osrednja obeležja statusa
youtuberske zvezde. Medijska promocija običajnih uporabnikov YouTuba
in njihovo pretvarjanje v slavne osebnosti digitalne popularne kulture se
pravzaprav dobro vklaplja v tradicionalne mite o možnostih, da lahko vsa-
kdo, tako rekoč slehernikov poosebljen »You« postane »nekdo« v očeh jav-
nosti, če le z nečim odstopi od drugih. Paradigmatičen primer mita o uspe-
hu običajne osebe z izjemnim talentom za navadnost je prav youtubizacija
nenadne televizijske slave škotske gospodinje Susan Boyle. Youtuberska ek-
sploatacija pevskega nastopa Boylove se je, kakor pravi Holmesova (2010:
74–75), odvijala v okviru širše komercializirane kulture slavnih kot medij-
sko visoko kodificiranega ideološkega konstrukta, kjer so »internetni izdel-
ki« promovirani s krilaticami »naredi sam slavno osebnost« (Do It Yourself
Celebrity), »predstavi se kot zvezda« (Broadcast Yourself Star), »bodi de-
kle na kameri« (Cam Girl) in podobno. Komercialna podlaga YouTuba je
platformo videov, če rečemo v duhu kulturologinje in medijske analitičar-
ke Maje Vukadinović, spremenila v nekakšen »supermarket« (Vukadinović
2013, zlasti 113–118), v katerem lahko povsem amaterski uporabniki sprodu-
cirajo, spromovirajo in prodajo sebe kot internetno zvezdo. Pogosto se izpo-
stavlja, da je YouTube na nek način demokratiziral proces pridobivanja me-
dijske slave, saj naj bi domnevno rušil tradicionalno hierarhijo vpliva »od
zgoraj navzdol« s tem, ko je slehernemu uporabniku omogočil, da si sam
3 Michael Wesch, “An Anthropological Introduction to YouTube”, dosegljivo: https://
vimeo.com/196274749; objava: 19. december 2016, dostop: 5. marec 2017); id. »YouTube
and You«, Explorations in Media Ecology, vol. 8 (2009), št. 2, pp. 19–34.
4 Cf. José van Dijk, »Users Like You?«, Media, Culture & Society, št. 1, 2009, pp. 41–58.
290
