Page 289 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 289
nekoč med slovenskimi youtuberji ...
vih oglasov. Z obratom od storitve medosebnega deljenja videov (interper-
sonal video-sharing service) k vodilni svetovni avdiovizualni skupnosti na
internetu je YouTube ne le spremenil sam pojem »platforme«, ampak tudi
značaj svoje »skupnosti«, ki je od benevolentnega deljenja videov doživela
pravo tekmo za industrijsko »rabo«. V prvem desetletju obstoja je YouTube
postal svojevrsten kolažiran izvleček digitalne kulture, a ne le zaradi obljub
neskončnih možnosti in priložnosti na področju viralnega marketinga ali
razvoja formatov, pač pa tudi zaradi tega, ker »Tebi« oziroma »Vam« dovo-
li objaviti video, ki bi lahko povsem slučajno spremenil tok vsaj posamez-
nikove oziroma posamezničine zgodovine, če ne že tudi zgodovine dru-
gih. Utemeljena na kulturi avdiovizualnih izrezkov, obrezkov in ostružkov
(clips), ki prehitevajo kinematografijo in televizijo, je visoko brendirana
youtubovska platforma za distribucijo videov v sumljivo demokratičnem
nagovoru »Broadcast Yourself« postala največje skladišče kulture gibljivih
podob in posredovanega zvoka doslej.
Posebnost YouTuba zategadelj leži v tem, kako je celotna platforma po-
stala polje pogajanj in krmarjenj med skupnostjo in trgovino, med benevo-
lentnim deljenjem in naročniško rabo, med skladiščem videov in vitalnim
medijem, med industrijo in uporabniškim samoupravljanjem. YouTube je
na pregnanten način povezal interese industrije in prakse uporabnikov.
Primer tega so prav gotovo glasbeni videi, ki prevladujejo v kategorijah
»najbolj priljubljenih« ali »najbolj gledanih«, a imajo hkrati še vedno precej
obrobni položaj na platformi v primerjavi s celotnim skladiščem naloženih
klipov. Tudi videi, ki jih generirajo povsem neznani ali družbeno manj rele-
vantni amaterji, puščajo dolg rep v kategorijah, kakršna je denimo »najbolj
diskutiranih«. Že klip »A Message from Chad and Steve« je pravzaprav pri-
čal o tej nenavadni dialektiki naključnosti in načrtnosti, punktualnosti in
disperznosti. Nek video, ki dokazuje, da je YouTube platforma, ki jo pogan-
ja in upravlja skupnost njenih uporabnikov, ni več v kontradikciji s tem, da
ta video na platformi hkrati služi korporativnim interesom ali povečevanju
družbene in denarne vrednosti storitve ali osebe, ki jo video prikazuje. Ne
le menedžment, tudi uporabniki YouTuba so hitro pogruntali, da platfor-
mina »vrednost skupnosti« izhaja iz eksponentne rasti števila videov, ki jih
generirajo amaterji, prav tako pa so vedeli, da bo avdiovizualna zabava, ki
jo proizvedejo profesionalci, povečala promet in konsolidirala binarno pra-
vilo, da na internetu denar sledi uporabnikom. Posledično je YouTube pro-
izvedel dvojnirek, v katerem se skupnost in trg obneseta kot odličen par v
svoji operativni avtokoncepciji. Toda slavljeni ideali youtubovske skupnos-
289
vih oglasov. Z obratom od storitve medosebnega deljenja videov (interper-
sonal video-sharing service) k vodilni svetovni avdiovizualni skupnosti na
internetu je YouTube ne le spremenil sam pojem »platforme«, ampak tudi
značaj svoje »skupnosti«, ki je od benevolentnega deljenja videov doživela
pravo tekmo za industrijsko »rabo«. V prvem desetletju obstoja je YouTube
postal svojevrsten kolažiran izvleček digitalne kulture, a ne le zaradi obljub
neskončnih možnosti in priložnosti na področju viralnega marketinga ali
razvoja formatov, pač pa tudi zaradi tega, ker »Tebi« oziroma »Vam« dovo-
li objaviti video, ki bi lahko povsem slučajno spremenil tok vsaj posamez-
nikove oziroma posamezničine zgodovine, če ne že tudi zgodovine dru-
gih. Utemeljena na kulturi avdiovizualnih izrezkov, obrezkov in ostružkov
(clips), ki prehitevajo kinematografijo in televizijo, je visoko brendirana
youtubovska platforma za distribucijo videov v sumljivo demokratičnem
nagovoru »Broadcast Yourself« postala največje skladišče kulture gibljivih
podob in posredovanega zvoka doslej.
Posebnost YouTuba zategadelj leži v tem, kako je celotna platforma po-
stala polje pogajanj in krmarjenj med skupnostjo in trgovino, med benevo-
lentnim deljenjem in naročniško rabo, med skladiščem videov in vitalnim
medijem, med industrijo in uporabniškim samoupravljanjem. YouTube je
na pregnanten način povezal interese industrije in prakse uporabnikov.
Primer tega so prav gotovo glasbeni videi, ki prevladujejo v kategorijah
»najbolj priljubljenih« ali »najbolj gledanih«, a imajo hkrati še vedno precej
obrobni položaj na platformi v primerjavi s celotnim skladiščem naloženih
klipov. Tudi videi, ki jih generirajo povsem neznani ali družbeno manj rele-
vantni amaterji, puščajo dolg rep v kategorijah, kakršna je denimo »najbolj
diskutiranih«. Že klip »A Message from Chad and Steve« je pravzaprav pri-
čal o tej nenavadni dialektiki naključnosti in načrtnosti, punktualnosti in
disperznosti. Nek video, ki dokazuje, da je YouTube platforma, ki jo pogan-
ja in upravlja skupnost njenih uporabnikov, ni več v kontradikciji s tem, da
ta video na platformi hkrati služi korporativnim interesom ali povečevanju
družbene in denarne vrednosti storitve ali osebe, ki jo video prikazuje. Ne
le menedžment, tudi uporabniki YouTuba so hitro pogruntali, da platfor-
mina »vrednost skupnosti« izhaja iz eksponentne rasti števila videov, ki jih
generirajo amaterji, prav tako pa so vedeli, da bo avdiovizualna zabava, ki
jo proizvedejo profesionalci, povečala promet in konsolidirala binarno pra-
vilo, da na internetu denar sledi uporabnikom. Posledično je YouTube pro-
izvedel dvojnirek, v katerem se skupnost in trg obneseta kot odličen par v
svoji operativni avtokoncepciji. Toda slavljeni ideali youtubovske skupnos-
289
