Page 291 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 291
nekoč med slovenskimi youtuberji ...
tlakuje pot do uspeha. Nasprotni pogledi na proliferacijo »naredi sam slav-
no osebnost« ali »predstavi se kot zvezda« opozarjajo na problem gromo-
zanske prisotnosti »običajnega«, »neposebnega«, »trivialnega« in »banalne-
ga« v youtuberskih avdiovizualnih vsebinah. Cena demokratizacije družbe
po meri tehnofilskega in kiberutopističnega noble amateur, nekakšnega ko-
munikacijsko in medijsko novoprofesionaliziranega amaterja, je po mnen-
ju provokativnega internetnega kritika Andrewa Keena (2008) za obstoje-
če kulture profesionalizma precej visoka. YouTube naj bi po Keenu še zlasti
predstavljal medijsko utelešenje kulta amaterja par excellence v obliki praz-
nine vizualnih podob, ničevosti avtopromocije, absurdnosti vsebin, »vide-
ografskih opic«, omejenih talentov in iluzornih idealov sobivanja amateriz-
ma in profesionalizma, predvsem pa »dolga veriga oglasov, zamaskirana v
demokratične medije« (Keen 2007: 91).
Svojčas prva ameriška avtoriteta za področje intelektualne lastnine v
dobi interneta Lawrence Lessig, ki pravzaprav prihaja s povsem nasprotne-
ga tabora oziroma antikeenovske pozicije, je v odmevni knjigi Remix po-
zival h koncu sistemske vojne zoper uporabnike novodobnih komunikacij-
skih tehnologij in kreativnih industrij, saj da kriminalizira smele kulturne
in medijske prakse in škodi ustvarjalnim rabam novih tehnologij. Po nje-
govem je prevajanje digitalnih prostorov takšnih omejenih skupnosti, ka-
kršne se denimo ustvarjajo na YouTubu v okviru naročniških ali fenovskih
razmerij, v globalne komercialne in poslovne podvige postala splošna zna-
čilnost novih internetnih »hibridnih ekonomij« (Lessig 2008). Dialektika
blagovnega prometa in skupnosti, na avtorskih pravicah utemeljeni mate-
riali in vsebine, ki jih ustvarjajo uporabniki, ter načini, kako se video dis-
tribuira, so ekonomske značilnosti, zaradi katerih YouTube.com sebe vidi
kot platformo družbenega mreženja (social-networking platform) in ne kot
običajnega medijskega distributerja, še zlasti ko gre za vprašanje avtorskih
pravic. Kakor Google je tudi YouTube portal, ki nenehno rekreira, repro-
ducira in distribuira sebe. Medtem ko je YouTube.com sebe hitro utemeljil
kot privzeto stran za online video (default site for online video), namenjeno
njenim uporabnikom in posvečeno interesom njenih poslovnih parterjev,
se je ostala internetna javnost dejansko začela seznanjati z youtubovskimi
videi povsod po svetovnem spletu, in to ne le onkraj platforme, pač pa tudi
onkraj interneta, zlasti na televiziji in v tisku. YouTube je tako postal obo-
je, vozlišče in mreža (Snickars & Vonderau 2009: 9–12). V simbolnem raz-
koraku med posnetki univerzitetnih predavanj znanih učenjakov in znan-
stvenikov na eni strani ter bizarnimi prikazi stiskanja mozoljev na drugi
291
tlakuje pot do uspeha. Nasprotni pogledi na proliferacijo »naredi sam slav-
no osebnost« ali »predstavi se kot zvezda« opozarjajo na problem gromo-
zanske prisotnosti »običajnega«, »neposebnega«, »trivialnega« in »banalne-
ga« v youtuberskih avdiovizualnih vsebinah. Cena demokratizacije družbe
po meri tehnofilskega in kiberutopističnega noble amateur, nekakšnega ko-
munikacijsko in medijsko novoprofesionaliziranega amaterja, je po mnen-
ju provokativnega internetnega kritika Andrewa Keena (2008) za obstoje-
če kulture profesionalizma precej visoka. YouTube naj bi po Keenu še zlasti
predstavljal medijsko utelešenje kulta amaterja par excellence v obliki praz-
nine vizualnih podob, ničevosti avtopromocije, absurdnosti vsebin, »vide-
ografskih opic«, omejenih talentov in iluzornih idealov sobivanja amateriz-
ma in profesionalizma, predvsem pa »dolga veriga oglasov, zamaskirana v
demokratične medije« (Keen 2007: 91).
Svojčas prva ameriška avtoriteta za področje intelektualne lastnine v
dobi interneta Lawrence Lessig, ki pravzaprav prihaja s povsem nasprotne-
ga tabora oziroma antikeenovske pozicije, je v odmevni knjigi Remix po-
zival h koncu sistemske vojne zoper uporabnike novodobnih komunikacij-
skih tehnologij in kreativnih industrij, saj da kriminalizira smele kulturne
in medijske prakse in škodi ustvarjalnim rabam novih tehnologij. Po nje-
govem je prevajanje digitalnih prostorov takšnih omejenih skupnosti, ka-
kršne se denimo ustvarjajo na YouTubu v okviru naročniških ali fenovskih
razmerij, v globalne komercialne in poslovne podvige postala splošna zna-
čilnost novih internetnih »hibridnih ekonomij« (Lessig 2008). Dialektika
blagovnega prometa in skupnosti, na avtorskih pravicah utemeljeni mate-
riali in vsebine, ki jih ustvarjajo uporabniki, ter načini, kako se video dis-
tribuira, so ekonomske značilnosti, zaradi katerih YouTube.com sebe vidi
kot platformo družbenega mreženja (social-networking platform) in ne kot
običajnega medijskega distributerja, še zlasti ko gre za vprašanje avtorskih
pravic. Kakor Google je tudi YouTube portal, ki nenehno rekreira, repro-
ducira in distribuira sebe. Medtem ko je YouTube.com sebe hitro utemeljil
kot privzeto stran za online video (default site for online video), namenjeno
njenim uporabnikom in posvečeno interesom njenih poslovnih parterjev,
se je ostala internetna javnost dejansko začela seznanjati z youtubovskimi
videi povsod po svetovnem spletu, in to ne le onkraj platforme, pač pa tudi
onkraj interneta, zlasti na televiziji in v tisku. YouTube je tako postal obo-
je, vozlišče in mreža (Snickars & Vonderau 2009: 9–12). V simbolnem raz-
koraku med posnetki univerzitetnih predavanj znanih učenjakov in znan-
stvenikov na eni strani ter bizarnimi prikazi stiskanja mozoljev na drugi
291
