Page 297 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 297
nekoč med slovenskimi youtuberji ...
Raziskovalci vsakokratno novih medijev, komunikacij in tehnologij se na-
mreč ne morejo izogniti temu, da pri svojih interpretativnih konstrukcijah
ne bi aktivirali v svojo akademsko pripoved tudi pomene, za katere lahko
opazimo, da pripadajo repertoarju naracij samih teh medijev, komunika-
cij in tehnologij. Pomeni, ki jih proizvedejo s svojo akademsko inspekcijo,
so namreč že vsebovani v samih formah naracij, ki jih o sebi proizvedejo
producentske in konzumentske instance novih medijev, komunikacij in te-
hnologij. Stuartovsko rečeno, če smo nekoč mislili, da je forma kot nekakš-
na prazna škatla, kjer šteje le to, kar vanjo položimo, se danes zavedamo, da
je domnevno brezpomenska forma dejansko del vsebine tega, o čemer pri-
povedujemo. YouTube in številni drugi digitalni tereni potemtakem niso
brezpomenski kanali, skozi katere naj bi raziskovalci proizvedli avtonom-
ne pomene. Obratno, mediji, komunikacije in tehnologije nam s svojimi te-
hnološkimi zmožnostmi in vanje vpisanimi družbenimi funkcijami nare-
kujejo raziskovalni interes, raziskovalna vprašanja in raziskovalne dileme.
Ko raziskovalcem preostane le »visenje na odzivu« na nekaj, kar se jim vsil-
juje kot relevantna oziroma neizbežna družbena danost, ni nenavadno, da
se jim ob tem razumljivo porajajo strahovi pred tem, da njihove akadem-
ske prakse ne bi bile percipirane zgolj kot nekakšni follow-ups naracij, ki jih
niso spisali oni.
Metodološki in tematizacijski okvir raziskave
Po gornjih epistemoloških, teoretskih in empiričnih razmislekih gle-
de žurn alistične, strokovne in akademske produkcije znanj in spoznanj
o vsakokratnih novih medijih, komunikacijah in tehnologijah je napočil
čas za jedrnato predstavitev naše raziskave in pojasnitev njene metodolo-
ške konstrukcije. Naše raziskovanje YouTuba in njegovih uporabnikov je
potekalo v letih 2012–2014 v okviru raziskovalne naloge YouTube in nje-
gova kultura na Oddelku za medijske študije Fakultete za humanistične
Univerze na Primorskem, kjer so magistrski študentje8 v okviru predmeta
»Avdiovizualni praktikum« asistirali pri izvajanju terenskega dela v obliki
polstrukturiranih intervjujev z uporabniki YouTuba v Sloveniji. V raziska-
vo smo pritegnili 48 uporabnikov in uporabnic, pri čemer smo pri izbi-
ri skušali upoštevati nekatere identitetne, profesionalne oziroma družbene
8 Pri izvajanju intervjujev z youtuberji je sodelovalo 15 študentov, ki jim gre poseb-
na zahvala: Maja Šetinc, Klara Beltram, Manja Košuta, Nina Podgornik, Anja Er-
javec, Daša Potokar, David Francesconi, Martina Šrot, Sigrid Ratko, Alja Šavle, Blaž-
ka Drole, Eva Krajnc, Marko Ugrin, Matej Mihelič, Neli Alić, Vesna Silič.
297
Raziskovalci vsakokratno novih medijev, komunikacij in tehnologij se na-
mreč ne morejo izogniti temu, da pri svojih interpretativnih konstrukcijah
ne bi aktivirali v svojo akademsko pripoved tudi pomene, za katere lahko
opazimo, da pripadajo repertoarju naracij samih teh medijev, komunika-
cij in tehnologij. Pomeni, ki jih proizvedejo s svojo akademsko inspekcijo,
so namreč že vsebovani v samih formah naracij, ki jih o sebi proizvedejo
producentske in konzumentske instance novih medijev, komunikacij in te-
hnologij. Stuartovsko rečeno, če smo nekoč mislili, da je forma kot nekakš-
na prazna škatla, kjer šteje le to, kar vanjo položimo, se danes zavedamo, da
je domnevno brezpomenska forma dejansko del vsebine tega, o čemer pri-
povedujemo. YouTube in številni drugi digitalni tereni potemtakem niso
brezpomenski kanali, skozi katere naj bi raziskovalci proizvedli avtonom-
ne pomene. Obratno, mediji, komunikacije in tehnologije nam s svojimi te-
hnološkimi zmožnostmi in vanje vpisanimi družbenimi funkcijami nare-
kujejo raziskovalni interes, raziskovalna vprašanja in raziskovalne dileme.
Ko raziskovalcem preostane le »visenje na odzivu« na nekaj, kar se jim vsil-
juje kot relevantna oziroma neizbežna družbena danost, ni nenavadno, da
se jim ob tem razumljivo porajajo strahovi pred tem, da njihove akadem-
ske prakse ne bi bile percipirane zgolj kot nekakšni follow-ups naracij, ki jih
niso spisali oni.
Metodološki in tematizacijski okvir raziskave
Po gornjih epistemoloških, teoretskih in empiričnih razmislekih gle-
de žurn alistične, strokovne in akademske produkcije znanj in spoznanj
o vsakokratnih novih medijih, komunikacijah in tehnologijah je napočil
čas za jedrnato predstavitev naše raziskave in pojasnitev njene metodolo-
ške konstrukcije. Naše raziskovanje YouTuba in njegovih uporabnikov je
potekalo v letih 2012–2014 v okviru raziskovalne naloge YouTube in nje-
gova kultura na Oddelku za medijske študije Fakultete za humanistične
Univerze na Primorskem, kjer so magistrski študentje8 v okviru predmeta
»Avdiovizualni praktikum« asistirali pri izvajanju terenskega dela v obliki
polstrukturiranih intervjujev z uporabniki YouTuba v Sloveniji. V raziska-
vo smo pritegnili 48 uporabnikov in uporabnic, pri čemer smo pri izbi-
ri skušali upoštevati nekatere identitetne, profesionalne oziroma družbene
8 Pri izvajanju intervjujev z youtuberji je sodelovalo 15 študentov, ki jim gre poseb-
na zahvala: Maja Šetinc, Klara Beltram, Manja Košuta, Nina Podgornik, Anja Er-
javec, Daša Potokar, David Francesconi, Martina Šrot, Sigrid Ratko, Alja Šavle, Blaž-
ka Drole, Eva Krajnc, Marko Ugrin, Matej Mihelič, Neli Alić, Vesna Silič.
297
