Page 294 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 294
medijske etnografije: k antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja
informatorjev. Tendenca k aktualizmu pri preučevanju nedavnih oziroma
tekočih medijskih svetov in komunikacijskih praks ustvarja padec v spe-
cifično ideološko formo prezentizma, katerega glavna lastnost je pravza-
prav ahistoričnost. Ideološka pripetost raziskovalnih agend in znanstve-
nih diskurzov na aktualnost pravzaprav spodkoplje najmanjšo možnost, da
bi družbene pojave lahko odrešili nadčasovnega, a hkrati enočasovnega in
vsečasovnega prezentizma. V primeru YouTuba so si recentni pisci pogosto
postavljali na aktualizmu sloneča raziskovalna vprašanja, kakor na primer,
v kakšni korelaciji je možnost prostega dostopa do vsebin s tradicional-
nimi arhivskimi standardi, pravnimi ovirami, »starimi« pravili medijske
distribucije in poslovnimi interesi Googlove podružnice; nato, do kakšne
mere estetika youtubovskih klipov izziva tradicionalne pojme tekstualnos-
ti, epizodične in serialne narativnosti, načine dokumentarnosti in osnov-
ne zahteve poučevanja in raziskovanja; kako kaže razmerjem med videi,
ki se jih da brezplačno prenesti na uporabnikov računalnik, in mobilni-
mi napravami, ter nadalje med statusom pomešane programske opreme in
statusom fiksno patentirane strojne opreme; kako se YouTubova obljuba o
opolnomočenju youtuberjev kot »predvajalcev prihodnosti« (Broadcasters
of Tomorrow) sklada z realnostmi grajenja karier na področjih oddajanja in
filma, s participacijo oboževalcev in menedžerskimi strategijami; pa tudi,
če naj bi YouTube imeli za največji svetovni arhiv, kako teksti in prakse, po-
vezane z njegovo rabo, delujejo v prid ali škodo kulturni memoriji (Snickars
& Vonderau 2009: 17).
Širši družbeni okvir, v katerem so slogani tipa »the newest media«, »the
breaking news«, »the latest videos«, »the most recent internet sites«, »the
most discussed technologies« ipd. postali povsem legitimen del motivacij
raziskovalnih agend učenjakov in znanstvenikov, so pripeljali do eksplozije
akademske »sočasnosti«, »sodobnosti«, »istočasnosti«, »hkratnosti«,
»sprotnosti«, »nemudnosti«, »takojšnjosti«, »zdajšnjosti«, »neposrednosti«,
»neodložljivosti«. Dogodilo se je s preučevanjem interneta, mobilne
telefonije in računalniško posredovane komunikacije. Nadaljevalo se je z
virtualnimi svetovi, kiberprostorom in ostalimi produkti najbolj posled
njih komunikacijskih in informacijskih tehnologij. Blogosfera, Second Life,
Google, Amazon, MySpace, YouTube, Facebook, Flickr, Snapchat, Twitter,
Instagram idr. Ob pojavu vsake nove oblike medijskega življenja se cele
horde raziskovalcev nemudoma zapodijo v iskanje odgovorov na vprašan-
ja, dileme in probleme, ki jih porajajo te oblike. Rezultate tovrstnega ak-
tualističnega in prezentističnega ukvarjanja z mediji in komunikacijskimi
294
informatorjev. Tendenca k aktualizmu pri preučevanju nedavnih oziroma
tekočih medijskih svetov in komunikacijskih praks ustvarja padec v spe-
cifično ideološko formo prezentizma, katerega glavna lastnost je pravza-
prav ahistoričnost. Ideološka pripetost raziskovalnih agend in znanstve-
nih diskurzov na aktualnost pravzaprav spodkoplje najmanjšo možnost, da
bi družbene pojave lahko odrešili nadčasovnega, a hkrati enočasovnega in
vsečasovnega prezentizma. V primeru YouTuba so si recentni pisci pogosto
postavljali na aktualizmu sloneča raziskovalna vprašanja, kakor na primer,
v kakšni korelaciji je možnost prostega dostopa do vsebin s tradicional-
nimi arhivskimi standardi, pravnimi ovirami, »starimi« pravili medijske
distribucije in poslovnimi interesi Googlove podružnice; nato, do kakšne
mere estetika youtubovskih klipov izziva tradicionalne pojme tekstualnos-
ti, epizodične in serialne narativnosti, načine dokumentarnosti in osnov-
ne zahteve poučevanja in raziskovanja; kako kaže razmerjem med videi,
ki se jih da brezplačno prenesti na uporabnikov računalnik, in mobilni-
mi napravami, ter nadalje med statusom pomešane programske opreme in
statusom fiksno patentirane strojne opreme; kako se YouTubova obljuba o
opolnomočenju youtuberjev kot »predvajalcev prihodnosti« (Broadcasters
of Tomorrow) sklada z realnostmi grajenja karier na področjih oddajanja in
filma, s participacijo oboževalcev in menedžerskimi strategijami; pa tudi,
če naj bi YouTube imeli za največji svetovni arhiv, kako teksti in prakse, po-
vezane z njegovo rabo, delujejo v prid ali škodo kulturni memoriji (Snickars
& Vonderau 2009: 17).
Širši družbeni okvir, v katerem so slogani tipa »the newest media«, »the
breaking news«, »the latest videos«, »the most recent internet sites«, »the
most discussed technologies« ipd. postali povsem legitimen del motivacij
raziskovalnih agend učenjakov in znanstvenikov, so pripeljali do eksplozije
akademske »sočasnosti«, »sodobnosti«, »istočasnosti«, »hkratnosti«,
»sprotnosti«, »nemudnosti«, »takojšnjosti«, »zdajšnjosti«, »neposrednosti«,
»neodložljivosti«. Dogodilo se je s preučevanjem interneta, mobilne
telefonije in računalniško posredovane komunikacije. Nadaljevalo se je z
virtualnimi svetovi, kiberprostorom in ostalimi produkti najbolj posled
njih komunikacijskih in informacijskih tehnologij. Blogosfera, Second Life,
Google, Amazon, MySpace, YouTube, Facebook, Flickr, Snapchat, Twitter,
Instagram idr. Ob pojavu vsake nove oblike medijskega življenja se cele
horde raziskovalcev nemudoma zapodijo v iskanje odgovorov na vprašan-
ja, dileme in probleme, ki jih porajajo te oblike. Rezultate tovrstnega ak-
tualističnega in prezentističnega ukvarjanja z mediji in komunikacijskimi
294
