Page 111 - Kozel, Lea, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Kognitivno-konstruktivistični model pouka matematike v 1. triletju osnovne šole. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 111
klep
Na osnovi teoretičnih izhodišč kognitivno-konstruktivistične teorije učenja in
poučevanja smo oblikovali kognitivno-konstruktivističen model poučevanja
in učenja matematike na razredni stopnji osnovne šole. Izhodišče modela je
celosten pogled na učenje oz. na učenca, poleg spoznavno-kognitivnega de-
lovanja posamzenika povezuje tudi njegovo čustveno, motivacijsko in soci-
alno razsežnost. Na ta način spodbudimo notranjo motivacijo učenca za do-
ločen predmet ali problem, ki se gradi, konstruira v procesu reševanja smisel-
nih problemov in spodbuja drugačno kakovost učenja kot pretežno zunanja
motivacija (Marentič Požarnik, 2004).
Kognitivno-konstruktivistični model pouka matematike v 1. triletju osnov-
ne šole je oprt na kritični model poučevanja, saj kritični mislec ni le vešč kri-
tičnega mišljenja, ampak je zanj značilna tudi kritična naravnanost: pripra-
vljenost, želja in zavezanost, da misli kritično.
Teoretično osmišljeni kognitivno-konstruktivistični model pouka in njego-
va praktična aplikacija sta lahko izhodišče za nadaljnje preučevanje in upora-
bo v vzgojno-izobraževalni praksi matematike oziroma ju je mogoče upora-
biti pri reviziji in snovanju učnega programa matematike, da bi učiteljem tako
omogočili načrtovanje optimalne kombinacije aktivnih metod (razgovor, di-
skusija, eksperiment, izkustveno učenje, projektno delo, problemski pouk . . .)
in pristopov poučevanja za izboljšanje dosežkov učencev pri pouku matema-
tike. učiteljem praktikom z izkušnjami in tudi tistim, ki si izkušnje pri pouče-
vanju šele pridobivajo, pa je lahko v pomoč pri oblikovanju učinkovitih učnih
strategij.
Menimo, da lahko v monografiji predstavljen kognitivno-konstruktivistič-
nega model pouka matematike predstavlja osnovo za pripravo modelov po-
uka na drugih predmetnih področjih in s tem predstavlja korak naprej v smeri
sodelovanja učiteljev praktikov in raziskovalcev.
109
Na osnovi teoretičnih izhodišč kognitivno-konstruktivistične teorije učenja in
poučevanja smo oblikovali kognitivno-konstruktivističen model poučevanja
in učenja matematike na razredni stopnji osnovne šole. Izhodišče modela je
celosten pogled na učenje oz. na učenca, poleg spoznavno-kognitivnega de-
lovanja posamzenika povezuje tudi njegovo čustveno, motivacijsko in soci-
alno razsežnost. Na ta način spodbudimo notranjo motivacijo učenca za do-
ločen predmet ali problem, ki se gradi, konstruira v procesu reševanja smisel-
nih problemov in spodbuja drugačno kakovost učenja kot pretežno zunanja
motivacija (Marentič Požarnik, 2004).
Kognitivno-konstruktivistični model pouka matematike v 1. triletju osnov-
ne šole je oprt na kritični model poučevanja, saj kritični mislec ni le vešč kri-
tičnega mišljenja, ampak je zanj značilna tudi kritična naravnanost: pripra-
vljenost, želja in zavezanost, da misli kritično.
Teoretično osmišljeni kognitivno-konstruktivistični model pouka in njego-
va praktična aplikacija sta lahko izhodišče za nadaljnje preučevanje in upora-
bo v vzgojno-izobraževalni praksi matematike oziroma ju je mogoče upora-
biti pri reviziji in snovanju učnega programa matematike, da bi učiteljem tako
omogočili načrtovanje optimalne kombinacije aktivnih metod (razgovor, di-
skusija, eksperiment, izkustveno učenje, projektno delo, problemski pouk . . .)
in pristopov poučevanja za izboljšanje dosežkov učencev pri pouku matema-
tike. učiteljem praktikom z izkušnjami in tudi tistim, ki si izkušnje pri pouče-
vanju šele pridobivajo, pa je lahko v pomoč pri oblikovanju učinkovitih učnih
strategij.
Menimo, da lahko v monografiji predstavljen kognitivno-konstruktivistič-
nega model pouka matematike predstavlja osnovo za pripravo modelov po-
uka na drugih predmetnih področjih in s tem predstavlja korak naprej v smeri
sodelovanja učiteljev praktikov in raziskovalcev.
109
