Page 106 - Kozel, Lea, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Kognitivno-konstruktivistični model pouka matematike v 1. triletju osnovne šole. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 106
radnja modela pouka matematike v 1. triletju osnovne šole
šole upošteva, da se pouk ne izvaja na enak način za vse. Učitelj zagotavlja
različne učne priložnosti, ki optimalno izkoriščajo in spodbujajo posamezni-
kove potenciale ter zmanjšujejo ovire za učenje (Pulec Lah, 2008). Prav tako
model upošteva, da ima vsak učenec možnost dodatne razlage navodil in
učne vsebine s strani svojih sošolcev, ki so z njim sodelovali pri skupinskem –
sodelovalnem učenju. učiteljeva naloga pri tem je, da delo učencev opazuje
in po potrebi posameznim učencem f nudi ormativno povratno informacijo.
Izvedba modela pouka matematike v 1. triletju osnovne šole po kognitivno-
konstruktivističnem pristopu v vseh etapah učnega procesa vključuje zelo
pester nabor različnih dejavnosti, ki izkoriščajo posameznikove potenciale
in zmanjšujejo ovire za učenje, npr.: reševanje problemov, miselni vzorec,
risanje, didaktične igre, uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije,
izdelovanje plakata, razgovor, diskusija idr. Izbira dejavnosti je odvisna od
vsebine oz. načrtovanih ciljev. Npr., pri obdelavi podatkov se lahko učinkovi-
to poslužujemo tudi informacijsko-komunikacijske tehnologije, pri usvajanju
ciljev simetrije učencem vnaprej pripravimo predloge, tangram pri geome-
trijskih likih idr.
»Delo« (učenje) organiziramo v majhnih skupinah, ki so oblikovane tako, da
vsak učenec pri lastnem učenju dosega najboljši učinek, pri tem pa ima mož-
nost interakcije z drugimi učenci, da si med seboj lahko pomagajo pri dose-
ganju najboljših rezultatov. Izvajanje modela vključuje tudi sodelovalno uče-
nje, za kar so potrebne posebne komunikacijske veščine.
Pri izvedbi modela se poslužujemo temeljnih elementov/procesov oz. veščin
kritičnega mišljenja (Rupnik Vec, 2010):
– oblikovanje vprašanj;
– presojanje in vrednotenje;
– sklepanje in interpretiranje;
– analiza in vrednotenje ter oblikovanje argumentov;
– reševanje problemov in odločanje;
– razmišljanje o lastnem razmišljanju in samouravnavanje.
Primer. »Razporedi rdeči, modri in zeleni avtomobilček na polico na vse mož-
ne načine.« Pri tako zastavljenem problemu se od učenca v prvem triletju
osnovne šole pričakuje, da analizira in sklepa, išče kriterije oz. strategije reše-
vanja. Učenci na tej stopnji lahko tovrstne probleme rešujejo s sklepanjem,
po induktivni poti, s poskušanjem in ne z uporabo obrazca, kljub temu pa
lahko glede na svoje zmožnosti in znanje na koncu dobljene rezultate tudi
predstavijo in utemeljijo.
104
šole upošteva, da se pouk ne izvaja na enak način za vse. Učitelj zagotavlja
različne učne priložnosti, ki optimalno izkoriščajo in spodbujajo posamezni-
kove potenciale ter zmanjšujejo ovire za učenje (Pulec Lah, 2008). Prav tako
model upošteva, da ima vsak učenec možnost dodatne razlage navodil in
učne vsebine s strani svojih sošolcev, ki so z njim sodelovali pri skupinskem –
sodelovalnem učenju. učiteljeva naloga pri tem je, da delo učencev opazuje
in po potrebi posameznim učencem f nudi ormativno povratno informacijo.
Izvedba modela pouka matematike v 1. triletju osnovne šole po kognitivno-
konstruktivističnem pristopu v vseh etapah učnega procesa vključuje zelo
pester nabor različnih dejavnosti, ki izkoriščajo posameznikove potenciale
in zmanjšujejo ovire za učenje, npr.: reševanje problemov, miselni vzorec,
risanje, didaktične igre, uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije,
izdelovanje plakata, razgovor, diskusija idr. Izbira dejavnosti je odvisna od
vsebine oz. načrtovanih ciljev. Npr., pri obdelavi podatkov se lahko učinkovi-
to poslužujemo tudi informacijsko-komunikacijske tehnologije, pri usvajanju
ciljev simetrije učencem vnaprej pripravimo predloge, tangram pri geome-
trijskih likih idr.
»Delo« (učenje) organiziramo v majhnih skupinah, ki so oblikovane tako, da
vsak učenec pri lastnem učenju dosega najboljši učinek, pri tem pa ima mož-
nost interakcije z drugimi učenci, da si med seboj lahko pomagajo pri dose-
ganju najboljših rezultatov. Izvajanje modela vključuje tudi sodelovalno uče-
nje, za kar so potrebne posebne komunikacijske veščine.
Pri izvedbi modela se poslužujemo temeljnih elementov/procesov oz. veščin
kritičnega mišljenja (Rupnik Vec, 2010):
– oblikovanje vprašanj;
– presojanje in vrednotenje;
– sklepanje in interpretiranje;
– analiza in vrednotenje ter oblikovanje argumentov;
– reševanje problemov in odločanje;
– razmišljanje o lastnem razmišljanju in samouravnavanje.
Primer. »Razporedi rdeči, modri in zeleni avtomobilček na polico na vse mož-
ne načine.« Pri tako zastavljenem problemu se od učenca v prvem triletju
osnovne šole pričakuje, da analizira in sklepa, išče kriterije oz. strategije reše-
vanja. Učenci na tej stopnji lahko tovrstne probleme rešujejo s sklepanjem,
po induktivni poti, s poskušanjem in ne z uporabo obrazca, kljub temu pa
lahko glede na svoje zmožnosti in znanje na koncu dobljene rezultate tudi
predstavijo in utemeljijo.
104
