Page 107 - Kozel, Lea, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Kognitivno-konstruktivistični model pouka matematike v 1. triletju osnovne šole. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 107
Praktična izpeljava kognitivno-konstruktivističnega modela pouka matematike
Primer. Imaš 10 žepnine na teden. Razmisli, kako boš porabil svojo žepnino
v naslednjem tednu. Navajanje učenca k oblikovanju vprašanj, k odločanju.
Načrtovanje pouka
Izvedba modela pouka matematike v 1. triletju osnovne šole po kognitivno-
konstruktivističnem pristopu zahteva natančno in premišljeno načrtovanje.
Za posamezne teme oz. učne enote načrtujemo dejavnosti in učne pripo-
močke za vse etape učnega procesa. Metode dela, ki temeljijo na opisanih
dejavnostih, so: snežna kepa, papirnati podstavek, semafor, sestavljanka, kar-
te z vprašanji, risanje, viharjenje možganov, fotografiranje in snemanje, upo-
raba informacijsko-komunikacijske tehnologije, štafeta parov, miselni vzorec
idr. (Ažman, Brejc in Koren, 2014).
Učne metode so znanstveno in praktično preverjeni načini učinkovite ko-
munikacije med učiteljem in učenci na vseh stopnjah učnega procesa, od pri-
pravljanja, obravnavanja in obdelovanja učne vsebine, vadenja, ponavljanja
in preverjanja znanja, sposobnosti in spretnosti. Ne nanašajo se samo na uči-
teljevo delo (poučevanje), ampak tudi na delo učencev oziroma učenj (Tomić
2000, 87).
Praktična izpeljava kognitivno-konstruktivističnega modela pouka mate-
matike pomeni, da je pouk problemsko zasnovan, učenci delajo tako samo-
stojno kot v skupinah ali sodelovalno, z večjo ali manjšo pomočjo učitelja. Če
se med poukom, npr., izvaja projektno učno delo, učitelj učence spodbuja,
usmerja in jim pomaga pri učenju oziroma pri izvajanju aktivnosti, ki so jih
učenci prevzeli ob načrtovanju izvedbe projekta. Na tak način se učenci sa-
mostojno učijo ob posredni učiteljevi pomoči. Na začetku projektnega dela
si učenci s pomočjo učiteljic postavijo ustrezne matematične cilje, kjer tako
učenci kot učiteljice upoštevajo, da je glavni nosilec aktivnosti učenec, učitelj
pa pobudnik in svetovalec. Pri tem je pomembno dejstvo, da potek in vsebi-
na dejavnosti tečeta po določenem načrtu.
Učitelj ima pri pouku ključno nalogo, da učencem ponudi raznolike in
predvsem ustrezne matematične problemske situacije; pri tem mora izredno
paziti, da učencem ne posreduje poti pri reševanju zastavljenih matematič-
nih problemov, obenem pa jih usmerja proti ustrezni poti reševanja.
Primer dejavnosti: merjenje mase
Vpeljava merjenja poteka s štirimi metodičnimi koraki: primerjanje različnih
količin, merjenje z relativno enoto, merjenje s konkretno nestandardno eno-
to in merjenje s standardno enoto (Cotič, 2002).
Usvajanje pojma merjenje se pri začetnem pouku matematike gradi na
105
Primer. Imaš 10 žepnine na teden. Razmisli, kako boš porabil svojo žepnino
v naslednjem tednu. Navajanje učenca k oblikovanju vprašanj, k odločanju.
Načrtovanje pouka
Izvedba modela pouka matematike v 1. triletju osnovne šole po kognitivno-
konstruktivističnem pristopu zahteva natančno in premišljeno načrtovanje.
Za posamezne teme oz. učne enote načrtujemo dejavnosti in učne pripo-
močke za vse etape učnega procesa. Metode dela, ki temeljijo na opisanih
dejavnostih, so: snežna kepa, papirnati podstavek, semafor, sestavljanka, kar-
te z vprašanji, risanje, viharjenje možganov, fotografiranje in snemanje, upo-
raba informacijsko-komunikacijske tehnologije, štafeta parov, miselni vzorec
idr. (Ažman, Brejc in Koren, 2014).
Učne metode so znanstveno in praktično preverjeni načini učinkovite ko-
munikacije med učiteljem in učenci na vseh stopnjah učnega procesa, od pri-
pravljanja, obravnavanja in obdelovanja učne vsebine, vadenja, ponavljanja
in preverjanja znanja, sposobnosti in spretnosti. Ne nanašajo se samo na uči-
teljevo delo (poučevanje), ampak tudi na delo učencev oziroma učenj (Tomić
2000, 87).
Praktična izpeljava kognitivno-konstruktivističnega modela pouka mate-
matike pomeni, da je pouk problemsko zasnovan, učenci delajo tako samo-
stojno kot v skupinah ali sodelovalno, z večjo ali manjšo pomočjo učitelja. Če
se med poukom, npr., izvaja projektno učno delo, učitelj učence spodbuja,
usmerja in jim pomaga pri učenju oziroma pri izvajanju aktivnosti, ki so jih
učenci prevzeli ob načrtovanju izvedbe projekta. Na tak način se učenci sa-
mostojno učijo ob posredni učiteljevi pomoči. Na začetku projektnega dela
si učenci s pomočjo učiteljic postavijo ustrezne matematične cilje, kjer tako
učenci kot učiteljice upoštevajo, da je glavni nosilec aktivnosti učenec, učitelj
pa pobudnik in svetovalec. Pri tem je pomembno dejstvo, da potek in vsebi-
na dejavnosti tečeta po določenem načrtu.
Učitelj ima pri pouku ključno nalogo, da učencem ponudi raznolike in
predvsem ustrezne matematične problemske situacije; pri tem mora izredno
paziti, da učencem ne posreduje poti pri reševanju zastavljenih matematič-
nih problemov, obenem pa jih usmerja proti ustrezni poti reševanja.
Primer dejavnosti: merjenje mase
Vpeljava merjenja poteka s štirimi metodičnimi koraki: primerjanje različnih
količin, merjenje z relativno enoto, merjenje s konkretno nestandardno eno-
to in merjenje s standardno enoto (Cotič, 2002).
Usvajanje pojma merjenje se pri začetnem pouku matematike gradi na
105
