Page 118 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 29, ISSN 2590-9754
P. 118
študijski večeri

Najstarejši del Starega testamenta so nekatere pesmi, najstarejši zako-
nik pa je v Eksodusu (2 Mz 20,24 do 23,19). Ta del ima korenine oko-
li leta 1000 pred našim štetjem; prepoveduje in s smrtjo kaznuje samo
seks z živaljo, za čaščenje tujih bogov pa zahteva izgon. V Genezi (1 Mz
38,21–22) velja obisk pri kedeši za nekaj normalnega. V Numerih (4 Mz
25,3–9) se obravnava kot čaščenje Baal Peorja in terja smrtno kazen. V
Devteronomiju, ki je uveljavljen ali pa ponovno uveljavljen z versko re-
formo okoli leta 621, je prepovedano biti kadeš ali kedeša in prinašati
Gospodu plačilo za kultno spolnost, »oboje je gnusoba Gospodu, tvo-
jemu Bogu«. Plačilo, ki ga prejme kadeš za istospolno ekstazo, dobi za-
ničljiv vzdevek »pasje plačilo« (5 Mz 23,18–19). Kult Jahveja torej (več) ne
dopušča niti »posvečenih« hotnikov (spolnih svečenikov obeh spolov)
niti svetih kastratov. Vsi ti so odslej razpoznavni znak tujih kultov, torej
odvrnitve od »Gospoda, tvojega Boga«. Prej omenjena verska reforma
izganja tudi kult ženskega para k Jahveju, Ašere (npr. 1 Kr 14,24) o ob-
novi čistega Jahvejevega kulta govorijo 1 Kr 15,12 in 22,47 ter 2 Kr 23,4–
20. Na ostanek starih kultov meri tudi Oz 4,11–19, med drugim očita, da
»oni sami (sc. svečeniki) […] opravljajo daritve s posvečenimi vlačuga-
mi«. O ostrini verske reforme se lahko poučimo iz druge knjige kraljev (2
Kr 23,4–20): potem ko je kralj Jošija ukazal uničiti vse, kar je bilo pove-
zano z drugimi kulti, »tudi Ašero je spravil iz Gospodove hiše« (vrstica
6) in »podrl stanovanja obrednih vlačugarjev, ki so bila ob Gospodovi
hiši« (vrstica 7), »oskrunil Tofet, […] da ne bi nihče več žrtvoval Molohu
sina ali hčere v ognju« (vrstica 10), je razdejal še vsa druga kultna mesta
iz kanaanske tradicije. Vrhovni svečenik in pobudnik te reforme je bil
Hilkija. Za podlago pa je vzel zakonik, najden v templju. Šele s to refor-
mo se konča delovanje kadešev in kedeš.

Nadomestna maternica v Bibliji
Ne bo nas presenetilo, da se na več mestih v Bibliji odpira vprašanje,
kako do materinstva. Razume se, da v časih, ko so nastajali biblični spi-
si, ni bilo tehnik in sredstev moderne biomedicine. A tudi tedaj so obsta-

116
   113   114   115   116   117   118   119   120   121   122   123