Page 85 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 29, ISSN 2590-9754
P. 85
jonatan vinkler
nist? Kaj lahko ugotovi s temeljnimi kategorijami literarne vede oprem
ljeni današnji bralec?
Da ima pred seboj stilizirano pripoved z začetkom, jedrom in za
ključkom in da ta narativ izkazuje naslednje lastnosti:
1) zgoščenost pripovedovanja,
2) skop dogajalni prostor brez scenskih ali ikoničnih popisov (o mestu
puščavnikovega prebivanja in o Aleksandriji bralec ne izve nič, tak
isto ne o čevljarjevem domu, kjer dialog poteka),
3) dogajanje, skrčeno pravzaprav na le en sam pripovedni prizor,
4) le dve literarni osebi,
5) strukturo, v kateri si glede na intenzivnost začetne pripovedne teme
stopnjevito sledijo ekspozicija (zasnova), prva gradacija (zaplet), vrh,
razplet in razsnova,
6) dialog med literarnima osebama.
Vse opisano pa se, kot je misliti, skorajda »kataloško« prekriva s te-
meljnimi naratološkimi razsežnostmi renesančne novele. In torej pome-
ni, da Trubar za pojasn jevanje teoloških dimenzij odrešitve po veri (ne
po delih) uporablja preverjeno retorično sredstvo logosa, speto z induk-
tivnim sklepanjem – literarno sfabulirani primer, pripovedno razvit do
stopnje (stilizirane) novele.
O navedeni pasaži Articulov je glede na sedanjo polno dostopnost
vseh znanih slovenskih besedil Primoža Trubarja (Zbrana dela Primoža
Trubarja) mogoče zatrditi, da gre za prvi tovrstni literarni zapis v sloven-
ski književnosti, za prvo slovensko novelo, ki pa, kajpak, ni imela primar-
ne estetske, temveč retorično argumentativno, tj. informativno funkcijo.
Ob zapisanem ni odveč poudariti konteksta: Trubar se je take prevod
ne transformacije izvirnika podstopil v besedilu, ki v Evangeličanski
cerkvi sodi med posebne veroizpovedne spise oziroma simbolične knji-
ge, h katerim so v 16. stoletju in vse odtlej njihovi prevajalci ter inter-
preti pristopali s »tresočo roko«. Status simbolične knjige je namreč na
Edicijo je najti v: Hynek s Poděbrad, Boccacciovské rozprávky, ur. Antonín Grund
(Praha: Orbis, 1950).
83
nist? Kaj lahko ugotovi s temeljnimi kategorijami literarne vede oprem
ljeni današnji bralec?
Da ima pred seboj stilizirano pripoved z začetkom, jedrom in za
ključkom in da ta narativ izkazuje naslednje lastnosti:
1) zgoščenost pripovedovanja,
2) skop dogajalni prostor brez scenskih ali ikoničnih popisov (o mestu
puščavnikovega prebivanja in o Aleksandriji bralec ne izve nič, tak
isto ne o čevljarjevem domu, kjer dialog poteka),
3) dogajanje, skrčeno pravzaprav na le en sam pripovedni prizor,
4) le dve literarni osebi,
5) strukturo, v kateri si glede na intenzivnost začetne pripovedne teme
stopnjevito sledijo ekspozicija (zasnova), prva gradacija (zaplet), vrh,
razplet in razsnova,
6) dialog med literarnima osebama.
Vse opisano pa se, kot je misliti, skorajda »kataloško« prekriva s te-
meljnimi naratološkimi razsežnostmi renesančne novele. In torej pome-
ni, da Trubar za pojasn jevanje teoloških dimenzij odrešitve po veri (ne
po delih) uporablja preverjeno retorično sredstvo logosa, speto z induk-
tivnim sklepanjem – literarno sfabulirani primer, pripovedno razvit do
stopnje (stilizirane) novele.
O navedeni pasaži Articulov je glede na sedanjo polno dostopnost
vseh znanih slovenskih besedil Primoža Trubarja (Zbrana dela Primoža
Trubarja) mogoče zatrditi, da gre za prvi tovrstni literarni zapis v sloven-
ski književnosti, za prvo slovensko novelo, ki pa, kajpak, ni imela primar-
ne estetske, temveč retorično argumentativno, tj. informativno funkcijo.
Ob zapisanem ni odveč poudariti konteksta: Trubar se je take prevod
ne transformacije izvirnika podstopil v besedilu, ki v Evangeličanski
cerkvi sodi med posebne veroizpovedne spise oziroma simbolične knji-
ge, h katerim so v 16. stoletju in vse odtlej njihovi prevajalci ter inter-
preti pristopali s »tresočo roko«. Status simbolične knjige je namreč na
Edicijo je najti v: Hynek s Poděbrad, Boccacciovské rozprávky, ur. Antonín Grund
(Praha: Orbis, 1950).
83
