Page 83 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 29, ISSN 2590-9754
P. 83
jonatan vinkler
glas itd., kakor sem nekatere teh besed tudi rabil. Vendar sem hotel ostati
pri preprostem kranjskem jeziku.15
Rezultat takega prevajalskega pristopa je pomenljiv, ne pa nepričako-
van. Zlasti opazno se razkrije, če Trubarjeve Articule pomerimo ob latin-
ski Confessio augustana.16 Posebej indikativen je člen De votis monacho
rum, kjer Trubar objavi tudi spodnje pasaže, ki jih ni najti ne v latinskem
ne v nemškem izvirniku. Ko slovenskega bralca, ki ni imel ne sintaktič-
nega, ne poimenovalnega in ne žanrskega »predteka« na področju teolo-
gije v slovenskem jeziku, seznanja z abstraktno teološko artikulacijo, da
redovno življenje ni oblika dobrih del, ki bi človeka posebej opravičeva-
la pred Bogom, bralca prepusti naslednji pripovedi, ki se razteza čez dve
in pol strani, toda znotraj istega odstavka knjige Articuli:
Mi beremo vu enih buqvah od eniga anžigla, tu ie od eniga, kir ie sam
vu eni pusčavi oli v gozdu (ta ie en pravi menih, en samoveč bil) prebival,
timu ie Anton bilu ime. Ta isti ie želil inu Boga veden prossil, de bi nemu
Bug pustil veiditi, kai inu kuliku bi on bil v tim nega menihštvi v ti pusča-
vi na samim ž nega Božymi službami, s postmi y molytvami per Bugi za-
služil inu v kakovi časti inu vrednusti ie on per Bugi [zasnova, ki omogo
ča in utemeljuje vse nadaljnji razvoj].17 Na tako nega prošno ie bilu nemu
odgovorienu, de nega Božye službe, diane inu vse rovnane so v taki vred-
nusti koker tiga šusteria, kir blizi tih vrat tiga alexandriska meista nega
hyšo ima [zaplet pripovedi: Bog Antonu ne odgovori neposredno, temveč ga
napoti k iskanju; od tod naprej so vse razvojne možnosti zgodbe (še vedno)
odprte, op. J. V]. Natu ta menih Anton zdaici gre iz te pusčave v tu meis
tu Alexandrio v tiga šustarie hyšo inu začne tiga šustarie samiga vpraša-
ti od nega vuka, kai veruie, koku inu s čim Bogu služi, kai ie nega inu nega
družine dellu inu rovnane. Natu ta šustar h timu menihu odgovori inu
nemu začne praviti, de ie v ti veri kersčanski prov navučen, zakai on veru-
15 Primož Trubar ljubljanskemu cerkvenemu odboru, Kempten, 19. marec 1560, v
Trubar [1560] v Vrečko in Krajnc-Vrečko 2015, 63 (celotno pismo v transkripciji in
prevodu je najti na straneh 61–64).
16 Primerjava je bila opravljena z upoštevanjem latinskega besedila v: Bekannt
nisschriften der evangelisch-luterischen Kirche 1930, 52–135.
17 Vse interpolacije v Trubarjevo besedilo so delo avtorja razprave.
81
glas itd., kakor sem nekatere teh besed tudi rabil. Vendar sem hotel ostati
pri preprostem kranjskem jeziku.15
Rezultat takega prevajalskega pristopa je pomenljiv, ne pa nepričako-
van. Zlasti opazno se razkrije, če Trubarjeve Articule pomerimo ob latin-
ski Confessio augustana.16 Posebej indikativen je člen De votis monacho
rum, kjer Trubar objavi tudi spodnje pasaže, ki jih ni najti ne v latinskem
ne v nemškem izvirniku. Ko slovenskega bralca, ki ni imel ne sintaktič-
nega, ne poimenovalnega in ne žanrskega »predteka« na področju teolo-
gije v slovenskem jeziku, seznanja z abstraktno teološko artikulacijo, da
redovno življenje ni oblika dobrih del, ki bi človeka posebej opravičeva-
la pred Bogom, bralca prepusti naslednji pripovedi, ki se razteza čez dve
in pol strani, toda znotraj istega odstavka knjige Articuli:
Mi beremo vu enih buqvah od eniga anžigla, tu ie od eniga, kir ie sam
vu eni pusčavi oli v gozdu (ta ie en pravi menih, en samoveč bil) prebival,
timu ie Anton bilu ime. Ta isti ie želil inu Boga veden prossil, de bi nemu
Bug pustil veiditi, kai inu kuliku bi on bil v tim nega menihštvi v ti pusča-
vi na samim ž nega Božymi službami, s postmi y molytvami per Bugi za-
služil inu v kakovi časti inu vrednusti ie on per Bugi [zasnova, ki omogo
ča in utemeljuje vse nadaljnji razvoj].17 Na tako nega prošno ie bilu nemu
odgovorienu, de nega Božye službe, diane inu vse rovnane so v taki vred-
nusti koker tiga šusteria, kir blizi tih vrat tiga alexandriska meista nega
hyšo ima [zaplet pripovedi: Bog Antonu ne odgovori neposredno, temveč ga
napoti k iskanju; od tod naprej so vse razvojne možnosti zgodbe (še vedno)
odprte, op. J. V]. Natu ta menih Anton zdaici gre iz te pusčave v tu meis
tu Alexandrio v tiga šustarie hyšo inu začne tiga šustarie samiga vpraša-
ti od nega vuka, kai veruie, koku inu s čim Bogu služi, kai ie nega inu nega
družine dellu inu rovnane. Natu ta šustar h timu menihu odgovori inu
nemu začne praviti, de ie v ti veri kersčanski prov navučen, zakai on veru-
15 Primož Trubar ljubljanskemu cerkvenemu odboru, Kempten, 19. marec 1560, v
Trubar [1560] v Vrečko in Krajnc-Vrečko 2015, 63 (celotno pismo v transkripciji in
prevodu je najti na straneh 61–64).
16 Primerjava je bila opravljena z upoštevanjem latinskega besedila v: Bekannt
nisschriften der evangelisch-luterischen Kirche 1930, 52–135.
17 Vse interpolacije v Trubarjevo besedilo so delo avtorja razprave.
81
