Page 173 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 173
Ivan Florjanc, HARMONIJA – OD TRAKTATOV DO UÈBENIKOV V SLOVENŠÈINI
(po verodostojnih prièevanjih!) “zaslu en”, da so Mirkovi uèbeniki ostali v rokopisu. Leta
1934 – v najbolj nasilnem obdobju fašizma nad Primorci pod Italijo – je v tedanji še mirno
slovensko govoreèi Gorici izšla pri Katoliški knjigarni Komelova Harmonija in Glasbena
priloga s praktiènimi vajami. Gre za drugi tiskan praktièen uèbenik harmonije v
slovenskem jeziku. Komel je torej med pionirji tistih, ki so postavljali slovensko
terminologijo na tem podroèju. Znaèilno za Komelov in Foersterjev uèbenik harmonije je,
da sta oba imela pred oèmi predvsem organiste. Tudi Komel je uèbenik posvetil
»širiteljem glasbe med preprostim ljudstvom«, kot je sam jasno izpovedal v predgovoru:
»Nanje sem mislil, ko sem se odloèil napisati Harmonijo«. To so bili v èasu izida
Harmonije predvsem organisti na pode elju, saj so takratne italijanske oblasti slovenšèino
v javnosti popolnoma prepovedale. Zato se celotno kulturno dogajanje odvijalo v cerkvi
ali v zvezi z njo. Namen bi bil uspešno dose en, èe mu ne bi Harmonije e 29. junija 1934
zaplenili in s po igom unièili. Ohranilo se je le nekaj dragocenih izvodov. Eden od zelo
redkih ohranjenih je bil leta 2016 ponatisnjen v faksimilirani obliki. Komel je v
predgovoru Harmonije zapisal, da ima »kot nadaljevanje tega dela pripravljeno drugo in
tretjo knjigo: kontrapunkt in kompozicijo.« Unièenje Harmonije takoj po izidu je
pogubilo tudi te naèrte. Rokopisov in osnutkov obeh najavljenih knjig do danes nismo
našli. Faksimile izdaje je malo popravila krivico izpred skoraj sto let. Tako je Komel kot
glasbeni teoretik spet uradno vstopil v slovenski prostor. Koristen bo odslej terminološko,
saj prvotnega namena v svojem èasu ni mogel izpolniti.
Skladatelj in glasbeni teoretik Slavko Osterc (1895–1941) bi lahko bil prvi v vrsti tistih
Slovencev, ki bi lahko napisal dostojen glasbeno-teoretièni traktat harmonije. Osnutki
rokopisov, ki si jih je pripravil kot osebne osnutke za predavanja študentom na Dr avnem
konservatoriju oz. na kasnejši Glasbeni akademiji (od l. 1939 naprej), ka ejo znake
izvirne obravnave harmonske tvarine. V tem oziru je za nas bolj kot prvi osnutek njegove
Harmonia I iz okoli leta 1939, ali še malo prej, zanimiv spis iz leta 1941, ki ga je dokonèal
torej tik pred smrtjo, in nosi pomenljiv naslov: Kromatika in modulacije : Navodila za
komponiste. Delo je skladatelj pripravil tudi za tisk, kot ka ejo tipkopisi s korekturami.
Vsekakor pa je bilo delo prevedeno v srbšèino, kar ka ejo rokopisni zaznamki v
tipkopisu.56 Oboje hrani NUK. V tem drugem delu obravnava še danes zanimiva poglavja
(celotonske tvorbe, pentatonika, prelom tercnega sistema, nova konsonanca, nova
diatonska disonanca, bitonalnost, absolutna kromatika ipd.). To ni bil èas, ki bi Osterca
vzpodbujal k zaokro enemu kompozicijsko zasnovanemu glasbeno-teoretiènemu
razmisleku do take mere, da bi svoje uvide strnil v tiskano obliko svojih dragocenih
premislekov. On je bi tega zmo en. Vredno bi bilo pregledati zapiske in morda urediti
ustrezno pripravljeno izdajo.
Lucijan Marija Škerjanc (1900–1973) je leta 1962 izdal pri Dr avni zalo bi svojo knji ico
s suhim naslovom Harmonija v sklopu ostalih glasbeno-teoretiènih del (Oblikoslovje in
Kontrapunkt). al pisec, ki je bil izjemno uèen med teoretiki in skladatelji tedanje
generacije, ni dokonèal tiste zamisli o pisanju obširnejšega traktata harmonije, ki jo lahko
56 Osterc je na 10. strani tipkopisa Kromatika in modulacije z roko pripisal: »Na tem mestu se iskreno
zahvaljujem gospej Stani Klajn, da mi je knjigo prevedla brezplaèno – iz ljubezni do stvari – iz
slovenšèine v srbski jezik.« Prevajalka je bila pianistka in muzikologinja Stana Ðuriæ, poroèena Klajn
(1905–1986). Znana je danes tudi kot prva enska-muzikolog v Srbiji.
173
(po verodostojnih prièevanjih!) “zaslu en”, da so Mirkovi uèbeniki ostali v rokopisu. Leta
1934 – v najbolj nasilnem obdobju fašizma nad Primorci pod Italijo – je v tedanji še mirno
slovensko govoreèi Gorici izšla pri Katoliški knjigarni Komelova Harmonija in Glasbena
priloga s praktiènimi vajami. Gre za drugi tiskan praktièen uèbenik harmonije v
slovenskem jeziku. Komel je torej med pionirji tistih, ki so postavljali slovensko
terminologijo na tem podroèju. Znaèilno za Komelov in Foersterjev uèbenik harmonije je,
da sta oba imela pred oèmi predvsem organiste. Tudi Komel je uèbenik posvetil
»širiteljem glasbe med preprostim ljudstvom«, kot je sam jasno izpovedal v predgovoru:
»Nanje sem mislil, ko sem se odloèil napisati Harmonijo«. To so bili v èasu izida
Harmonije predvsem organisti na pode elju, saj so takratne italijanske oblasti slovenšèino
v javnosti popolnoma prepovedale. Zato se celotno kulturno dogajanje odvijalo v cerkvi
ali v zvezi z njo. Namen bi bil uspešno dose en, èe mu ne bi Harmonije e 29. junija 1934
zaplenili in s po igom unièili. Ohranilo se je le nekaj dragocenih izvodov. Eden od zelo
redkih ohranjenih je bil leta 2016 ponatisnjen v faksimilirani obliki. Komel je v
predgovoru Harmonije zapisal, da ima »kot nadaljevanje tega dela pripravljeno drugo in
tretjo knjigo: kontrapunkt in kompozicijo.« Unièenje Harmonije takoj po izidu je
pogubilo tudi te naèrte. Rokopisov in osnutkov obeh najavljenih knjig do danes nismo
našli. Faksimile izdaje je malo popravila krivico izpred skoraj sto let. Tako je Komel kot
glasbeni teoretik spet uradno vstopil v slovenski prostor. Koristen bo odslej terminološko,
saj prvotnega namena v svojem èasu ni mogel izpolniti.
Skladatelj in glasbeni teoretik Slavko Osterc (1895–1941) bi lahko bil prvi v vrsti tistih
Slovencev, ki bi lahko napisal dostojen glasbeno-teoretièni traktat harmonije. Osnutki
rokopisov, ki si jih je pripravil kot osebne osnutke za predavanja študentom na Dr avnem
konservatoriju oz. na kasnejši Glasbeni akademiji (od l. 1939 naprej), ka ejo znake
izvirne obravnave harmonske tvarine. V tem oziru je za nas bolj kot prvi osnutek njegove
Harmonia I iz okoli leta 1939, ali še malo prej, zanimiv spis iz leta 1941, ki ga je dokonèal
torej tik pred smrtjo, in nosi pomenljiv naslov: Kromatika in modulacije : Navodila za
komponiste. Delo je skladatelj pripravil tudi za tisk, kot ka ejo tipkopisi s korekturami.
Vsekakor pa je bilo delo prevedeno v srbšèino, kar ka ejo rokopisni zaznamki v
tipkopisu.56 Oboje hrani NUK. V tem drugem delu obravnava še danes zanimiva poglavja
(celotonske tvorbe, pentatonika, prelom tercnega sistema, nova konsonanca, nova
diatonska disonanca, bitonalnost, absolutna kromatika ipd.). To ni bil èas, ki bi Osterca
vzpodbujal k zaokro enemu kompozicijsko zasnovanemu glasbeno-teoretiènemu
razmisleku do take mere, da bi svoje uvide strnil v tiskano obliko svojih dragocenih
premislekov. On je bi tega zmo en. Vredno bi bilo pregledati zapiske in morda urediti
ustrezno pripravljeno izdajo.
Lucijan Marija Škerjanc (1900–1973) je leta 1962 izdal pri Dr avni zalo bi svojo knji ico
s suhim naslovom Harmonija v sklopu ostalih glasbeno-teoretiènih del (Oblikoslovje in
Kontrapunkt). al pisec, ki je bil izjemno uèen med teoretiki in skladatelji tedanje
generacije, ni dokonèal tiste zamisli o pisanju obširnejšega traktata harmonije, ki jo lahko
56 Osterc je na 10. strani tipkopisa Kromatika in modulacije z roko pripisal: »Na tem mestu se iskreno
zahvaljujem gospej Stani Klajn, da mi je knjigo prevedla brezplaèno – iz ljubezni do stvari – iz
slovenšèine v srbski jezik.« Prevajalka je bila pianistka in muzikologinja Stana Ðuriæ, poroèena Klajn
(1905–1986). Znana je danes tudi kot prva enska-muzikolog v Srbiji.
173
