Page 172 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 172
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
pojavi se obravnava prostih zadr kov (t. j. appogiature), (5) širše obravnava svobodnejše
primere prehajalnih in menjalnih tonov ipd. Skratka – dotakne se vseh bistvenih
problemov takratnega sodobnega nauka o harmoniji, vkljuèno z obravnavo nonakordov,
undecim- in tredecim akordov. Gre za popolnoma dostojen in izèrpen vstop slovenskega
uèbenika harmonije na evropsko sceno.
Marij Kogoj (1892–1956), ki v slovenski glasbeni zgodovini izstopa predvsem kot prvi (in
edini) skladatelj avantgarde ali moderne na zaèetku 20. stoletja, je bil tudi eden najbolj
izvirno razmišljujoèih slovenskih glasbeno-teoretiènih iskalcev novih poti ob slutnjah
razkroja tonalnosti. Po besedah prièevalcev, je prvi odkril kljuè do skladanja z dvanajstimi
poltoni, še preden je leta 1920 Matias Hauer (pred Schönbergom!) opisal svoj
dvanajsttonski sestav tropov.52 Skromne, a zgovorne sledi o Kogojevih
glasbeno-teoretiènih iskanjih, ki se niso izgubile ali pa jih ni sam unièil, lahko najdemo
danes (1) v osnutku t. i. Razprave o harmoniji in (2) na velikem številu popisanih list(k)ov,
ki so popisani s številkami in razliènimi opombami (v slovenšèini in nemšèini); ti listièi –
po prièevanju Kogojevega uèenca in kasneje sinovsko vdanega prijatelja Sreèka Koporc –
pripadajo študijam »akordnih permutacij«. Oboje tvori izvirne sledi Kogojevih iskanj
novih kompozicijskih sredstev na podroèju dodekafonije, ki jo je sam poimenoval
‘poltonski sestav’, kar teoretièno jasno naka e njegova Razprava o harmoniji. Akordne
permutacije pa so Kogojeva izvirna iznajdba kljuèa, kako urejati skladanje z dvanajstimi
poltoni ali – kot je to sam poimenoval – v ‘poltonskem sestavu’. Koporc takole opiše
Kogojeva dognanja: »Kogoju se je namreè posreèilo odkriti kljuè dvanajstonski glasbi in
sam sistem je imenoval ‘Akordne permutacije’, to pa iz razloga, ker je po Kogojevem
mnenju vsak akord, (tudi tak, ki doslej še ni bil nikoli uporabljen) neke vrste stabilizator
melodièno-polifonskim kompleksom.«53 Imamo podatek o – danes al izgubljeni –
razpravi na isto temo. Gradivo, ki nam je ostalo na voljo, je shranjeno v Glasbeni zbirki
Narodne in univerzitetne knji nice v Ljubljani. Doslej so bile opravljene tehtne raziskave
pisnega gradiva iz zapušèine (Loparnik B., Klemenèiè I. idr.);54 dešifriran je tudi kljuè,
kako brati in razumeti številène podobe akordov na Kogojevih listièih njegovega sestava
akordnih permutacij (Florjanc I.).55 Kljub nedokonèanemu in izgubljenemu gradivu,
imamo v rokah dovolj gradiva, da lahko trdimo, da je Kogoj zastavil delo, ki je obetalo
inovativen glasbeni traktat na podroèju sodobne glasbe. S tem je njegova prisotnost v tem
popisu upravièena in utemeljena.
Na tem mestu se bomo – nadalje – najprej dotaknili tiskanega uèbenika Emila Komela
(1875–1960); Vasilija Mirka bomo obravnavali kasneje v kontekstu L. M. Škerjanca, ki je
52 Hauer, Joseph Matthias. 1920. Vom Wesen des Musikalischen. Leipzig/Wien: Waldheim-Eberle A.G.
53 Koporc, Sreèko. Kogojeve akordne permutacije. V: NUK, Marij Kogoj, Kronika III, ovojnica S. Koporc,
zapiski o Kogoju, rokopis/tipkopis.
54 Loparnik, Borut. 1993. Kogoj in vprašanje njegove zgodovinske vloge. V Klemenèiè. I. (ur.): Marij
Kogoj : Zbornik referatov s kolokvija ob stoletnici skladateljevega rojstva. Ljubljana: ZRC Muzikološki
inštitut, str. 21–49; Klemenèiè, Ivan. 1988. Slovenski glasbeni ekspresionizem. Ljubljana: Cankarjeva
zalo ba.
55 Florjanc, I.. 2010. Glasbeno teoretièna iskanja Marija Kogoja. V Kuret, P. (ur.): Mediteran – vir glasbe in
hrepenenja evropske romantike in moderne / The Mediterranean - source of music and longing of
European romanticism and modernism. Ljubljana: Festival, str. 254-268. Prim. tudi Florjanc, Ivan. 2006.
Kompozicijski stavek Marija Kogoja. V Kuret, P. (ur.): Stoletja glasbe na Slovenskem, 20. Slovenski
glasbeni dnevi. Ljubljana: Festival, str. 315-325.
172
pojavi se obravnava prostih zadr kov (t. j. appogiature), (5) širše obravnava svobodnejše
primere prehajalnih in menjalnih tonov ipd. Skratka – dotakne se vseh bistvenih
problemov takratnega sodobnega nauka o harmoniji, vkljuèno z obravnavo nonakordov,
undecim- in tredecim akordov. Gre za popolnoma dostojen in izèrpen vstop slovenskega
uèbenika harmonije na evropsko sceno.
Marij Kogoj (1892–1956), ki v slovenski glasbeni zgodovini izstopa predvsem kot prvi (in
edini) skladatelj avantgarde ali moderne na zaèetku 20. stoletja, je bil tudi eden najbolj
izvirno razmišljujoèih slovenskih glasbeno-teoretiènih iskalcev novih poti ob slutnjah
razkroja tonalnosti. Po besedah prièevalcev, je prvi odkril kljuè do skladanja z dvanajstimi
poltoni, še preden je leta 1920 Matias Hauer (pred Schönbergom!) opisal svoj
dvanajsttonski sestav tropov.52 Skromne, a zgovorne sledi o Kogojevih
glasbeno-teoretiènih iskanjih, ki se niso izgubile ali pa jih ni sam unièil, lahko najdemo
danes (1) v osnutku t. i. Razprave o harmoniji in (2) na velikem številu popisanih list(k)ov,
ki so popisani s številkami in razliènimi opombami (v slovenšèini in nemšèini); ti listièi –
po prièevanju Kogojevega uèenca in kasneje sinovsko vdanega prijatelja Sreèka Koporc –
pripadajo študijam »akordnih permutacij«. Oboje tvori izvirne sledi Kogojevih iskanj
novih kompozicijskih sredstev na podroèju dodekafonije, ki jo je sam poimenoval
‘poltonski sestav’, kar teoretièno jasno naka e njegova Razprava o harmoniji. Akordne
permutacije pa so Kogojeva izvirna iznajdba kljuèa, kako urejati skladanje z dvanajstimi
poltoni ali – kot je to sam poimenoval – v ‘poltonskem sestavu’. Koporc takole opiše
Kogojeva dognanja: »Kogoju se je namreè posreèilo odkriti kljuè dvanajstonski glasbi in
sam sistem je imenoval ‘Akordne permutacije’, to pa iz razloga, ker je po Kogojevem
mnenju vsak akord, (tudi tak, ki doslej še ni bil nikoli uporabljen) neke vrste stabilizator
melodièno-polifonskim kompleksom.«53 Imamo podatek o – danes al izgubljeni –
razpravi na isto temo. Gradivo, ki nam je ostalo na voljo, je shranjeno v Glasbeni zbirki
Narodne in univerzitetne knji nice v Ljubljani. Doslej so bile opravljene tehtne raziskave
pisnega gradiva iz zapušèine (Loparnik B., Klemenèiè I. idr.);54 dešifriran je tudi kljuè,
kako brati in razumeti številène podobe akordov na Kogojevih listièih njegovega sestava
akordnih permutacij (Florjanc I.).55 Kljub nedokonèanemu in izgubljenemu gradivu,
imamo v rokah dovolj gradiva, da lahko trdimo, da je Kogoj zastavil delo, ki je obetalo
inovativen glasbeni traktat na podroèju sodobne glasbe. S tem je njegova prisotnost v tem
popisu upravièena in utemeljena.
Na tem mestu se bomo – nadalje – najprej dotaknili tiskanega uèbenika Emila Komela
(1875–1960); Vasilija Mirka bomo obravnavali kasneje v kontekstu L. M. Škerjanca, ki je
52 Hauer, Joseph Matthias. 1920. Vom Wesen des Musikalischen. Leipzig/Wien: Waldheim-Eberle A.G.
53 Koporc, Sreèko. Kogojeve akordne permutacije. V: NUK, Marij Kogoj, Kronika III, ovojnica S. Koporc,
zapiski o Kogoju, rokopis/tipkopis.
54 Loparnik, Borut. 1993. Kogoj in vprašanje njegove zgodovinske vloge. V Klemenèiè. I. (ur.): Marij
Kogoj : Zbornik referatov s kolokvija ob stoletnici skladateljevega rojstva. Ljubljana: ZRC Muzikološki
inštitut, str. 21–49; Klemenèiè, Ivan. 1988. Slovenski glasbeni ekspresionizem. Ljubljana: Cankarjeva
zalo ba.
55 Florjanc, I.. 2010. Glasbeno teoretièna iskanja Marija Kogoja. V Kuret, P. (ur.): Mediteran – vir glasbe in
hrepenenja evropske romantike in moderne / The Mediterranean - source of music and longing of
European romanticism and modernism. Ljubljana: Festival, str. 254-268. Prim. tudi Florjanc, Ivan. 2006.
Kompozicijski stavek Marija Kogoja. V Kuret, P. (ur.): Stoletja glasbe na Slovenskem, 20. Slovenski
glasbeni dnevi. Ljubljana: Festival, str. 315-325.
172
