Page 169 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 169
Ivan Florjanc, HARMONIJA – OD TRAKTATOV DO UÈBENIKOV V SLOVENŠÈINI
vezano na tuje akademske ustanove po Evropi, kjer so se Slovenci uveljavljali. Vedeti je
potrebno, da so humanistièno izobra eni Slovenci vedno obvladali po tri ali veè jezikov.
Poleg materinšèine sta bila obvezna še latinšèina in nemšèina, za bolj izobra ene pa tudi
gršèina in vsaj osnove hebrejšèine. Velikokrat pa je marsikdo obvladal tudi italijanšèino in
še kakšen jezik. Ni èudno, da se na naših tleh e ob izidu pojavljajo nekateri glasbeni
traktati in dela modroslovcev, ki smo jih v tej razpravi navedli v zaèetku. Tudi znaki na
obrabljenih straneh ka ejo, da so jih naši predniki marljivo prebirali. Veèina teh
izobra encev je tekoèe pisala v latinšèini ali pa v jezikih narodov, kjer so delovali. Zato
nas ne sme èuditi, da se je npr. humanist Baltazar iz Mozirja podpisal na svoj
glasbenoteoretièni latinski traktat e davnega leta 1501 kot Balthasser Praspergij
Merspurgeñ[sis].49 Ta zanimivi rojak in sodobnik Gaffurija je ivel na prelomu 15. v 16.
stoletje. Razen tega da je pouèeval na univerzi v Baslu, o njem ne vemo veliko. Od pisnih
virov ostaja na voljo le njegov glasbeni traktat Clarissima plane atque choralis musice
interpretatio…in Alma Basileorum Universitate exercitata. Eeditio priceps, ki je izšla v
Baslu leta 1501 in je do ivela še dva ponatisa 1504 in 1507. Ostala njegova dela so se vsa
izgubila, ali pa so še skrita kje po evropskih arhivih. O Baltazarju poroèa njegov uèenec v
Baslu Wolfgang Treffler.50 Baltazarja opisuje kot široko razgledanega humanista, kot
mo a z izjemno izobrazbo in kot pronicljivega znanstvenika, ki bi naj »napisal precej o
Aristotelovih delih in še o mnogoèem«, o èemer pa doslej nimamo sledu. Nas pa arhivi po
Evropi vsake toliko èasa prijetno presenetijo. Vendar vrnimo se v domovino, v 19.
stoletje.
Harmonija je – tako znotraj opisanih razmer in tudi kasneje – vstopila v slovenski
glasbeno-izobra evalni prostor ne v obliki traktatov, marveè predvsem v obliki
uèbenikov. Njihove vsebine so avtorji deloma prevzeli od drugih ali le malo prilagodili,
deloma pa so jih sami napisali za razliène potrebe uèencev ali šolske ustanove, kjer so
pouèevali. Zato imajo vsi uèbeniki, ki so nastali od druge polovice 19. stoletja pa do danes,
izrazito podobo praktiènih uèbenikov za neposredne didaktiène namene. V tem se
Slovenija v èasu vstopa v evropski prostor tudi na podroèju oblike traktatov harmonije ni
bistveno razlikovala od drugih kulturnih središè.
V stotih letij je v Sloveniji nastalo deset naporov pisanja uèbenikov in dva prevoda iz
nemšèine. Le izjemoma vsebujejo tudi nastavke traktata v elji po teoretièno bolj
poglobljenem premisleku. To bomo pri kratkem orisu sproti izpostavili ob vsakem
primeru. Najprej pa bomo podali popis, nato pa še kratek oris dosedanjih uèbenikov
harmonije v slovenskem jeziku. Popis in oris bosta zgovorna podoba poti, ki smo jo
Slovenci prehodili od Karantanije do danes. Tisoè letna vrzel (prepolovi jo le Baltazar iz
Mozirja) pa ne vzbuja malodušja, prej obratno. Razkriva trdo ivost in vitalnost naših
rojakov, ki so pograbili za prvo prilo nost takoj, ko se je ponudila. Uèbeniki in traktati so
vezani na ozko šolsko in akademsko okolje, drugaèe kot leposlovje.
49 Veè v: Florjanc I., Balthasser Praspergij Merspurgeñ / Baltazar iz Mozirja Meersburgški – neznani
glasbeni teoretik. V: Kovaèiè H. in Kej ar Kladnik S. (ur.), Zbornik: Slovenski glasbeni dnevi – 30 let
glasbe, Ljubljana: Festival, 2016, str. 137–151.
50 Schillmann F., Wolfgang Trefler ind die Bibliothek des Jakobsklosters zu Mainz, XLIII. Beiheft zum
Zentralblatt für Bibliothekwesen. Leipzig, Otto Harrassowitz. 1913, str. 73–74.
169
vezano na tuje akademske ustanove po Evropi, kjer so se Slovenci uveljavljali. Vedeti je
potrebno, da so humanistièno izobra eni Slovenci vedno obvladali po tri ali veè jezikov.
Poleg materinšèine sta bila obvezna še latinšèina in nemšèina, za bolj izobra ene pa tudi
gršèina in vsaj osnove hebrejšèine. Velikokrat pa je marsikdo obvladal tudi italijanšèino in
še kakšen jezik. Ni èudno, da se na naših tleh e ob izidu pojavljajo nekateri glasbeni
traktati in dela modroslovcev, ki smo jih v tej razpravi navedli v zaèetku. Tudi znaki na
obrabljenih straneh ka ejo, da so jih naši predniki marljivo prebirali. Veèina teh
izobra encev je tekoèe pisala v latinšèini ali pa v jezikih narodov, kjer so delovali. Zato
nas ne sme èuditi, da se je npr. humanist Baltazar iz Mozirja podpisal na svoj
glasbenoteoretièni latinski traktat e davnega leta 1501 kot Balthasser Praspergij
Merspurgeñ[sis].49 Ta zanimivi rojak in sodobnik Gaffurija je ivel na prelomu 15. v 16.
stoletje. Razen tega da je pouèeval na univerzi v Baslu, o njem ne vemo veliko. Od pisnih
virov ostaja na voljo le njegov glasbeni traktat Clarissima plane atque choralis musice
interpretatio…in Alma Basileorum Universitate exercitata. Eeditio priceps, ki je izšla v
Baslu leta 1501 in je do ivela še dva ponatisa 1504 in 1507. Ostala njegova dela so se vsa
izgubila, ali pa so še skrita kje po evropskih arhivih. O Baltazarju poroèa njegov uèenec v
Baslu Wolfgang Treffler.50 Baltazarja opisuje kot široko razgledanega humanista, kot
mo a z izjemno izobrazbo in kot pronicljivega znanstvenika, ki bi naj »napisal precej o
Aristotelovih delih in še o mnogoèem«, o èemer pa doslej nimamo sledu. Nas pa arhivi po
Evropi vsake toliko èasa prijetno presenetijo. Vendar vrnimo se v domovino, v 19.
stoletje.
Harmonija je – tako znotraj opisanih razmer in tudi kasneje – vstopila v slovenski
glasbeno-izobra evalni prostor ne v obliki traktatov, marveè predvsem v obliki
uèbenikov. Njihove vsebine so avtorji deloma prevzeli od drugih ali le malo prilagodili,
deloma pa so jih sami napisali za razliène potrebe uèencev ali šolske ustanove, kjer so
pouèevali. Zato imajo vsi uèbeniki, ki so nastali od druge polovice 19. stoletja pa do danes,
izrazito podobo praktiènih uèbenikov za neposredne didaktiène namene. V tem se
Slovenija v èasu vstopa v evropski prostor tudi na podroèju oblike traktatov harmonije ni
bistveno razlikovala od drugih kulturnih središè.
V stotih letij je v Sloveniji nastalo deset naporov pisanja uèbenikov in dva prevoda iz
nemšèine. Le izjemoma vsebujejo tudi nastavke traktata v elji po teoretièno bolj
poglobljenem premisleku. To bomo pri kratkem orisu sproti izpostavili ob vsakem
primeru. Najprej pa bomo podali popis, nato pa še kratek oris dosedanjih uèbenikov
harmonije v slovenskem jeziku. Popis in oris bosta zgovorna podoba poti, ki smo jo
Slovenci prehodili od Karantanije do danes. Tisoè letna vrzel (prepolovi jo le Baltazar iz
Mozirja) pa ne vzbuja malodušja, prej obratno. Razkriva trdo ivost in vitalnost naših
rojakov, ki so pograbili za prvo prilo nost takoj, ko se je ponudila. Uèbeniki in traktati so
vezani na ozko šolsko in akademsko okolje, drugaèe kot leposlovje.
49 Veè v: Florjanc I., Balthasser Praspergij Merspurgeñ / Baltazar iz Mozirja Meersburgški – neznani
glasbeni teoretik. V: Kovaèiè H. in Kej ar Kladnik S. (ur.), Zbornik: Slovenski glasbeni dnevi – 30 let
glasbe, Ljubljana: Festival, 2016, str. 137–151.
50 Schillmann F., Wolfgang Trefler ind die Bibliothek des Jakobsklosters zu Mainz, XLIII. Beiheft zum
Zentralblatt für Bibliothekwesen. Leipzig, Otto Harrassowitz. 1913, str. 73–74.
169
