Page 175 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 175
Ivan Florjanc, HARMONIJA – OD TRAKTATOV DO UÈBENIKOV V SLOVENŠÈINI
Dvoje prevodov v slovenšèino bomo tukaj molèe obšli, saj smo se dela Nauk o harmoniji
(de la Motte) e dotaknili. Groebmingov Zborovodja III pa sodi v prva povojna leta, ko je
v Sloveniji primanjkovalo praktiènih uèbenikov in literature za zborovodje.
Groebmingovo delo zato spada na podroèje neposredne in široke uporabnost pri
ljubiteljski glasbeni dejavnosti.
Namesto sklepa
Ob zakljuèku bi lahko strnili marsikatero misel. Odprtih je ostalo še precej specifiènih
glasbeno-teoretiènih vprašanj, v slovenskem, evropskem in danes tudi v celotnem
svetovnem prostoru. Tudi na podroèju glasbe, saj je evropski glasbeni model v marsièem
globalno proniknil – v dobrem in slabem – tudi na ostale kontinente našega vedno
manjšega planeta. Postavljajo se vprašanja vsebin, didaktiènih namenov in ciljev, oblike
in mesta, ki ga pouèevanje harmonije zaseda danes, v enaindvajsetem stoletju. V Sloveniji
je še vedno pereè èisto terminološki problem e na samem podroèju harmonije.
Po drugi strani pa je podroèje, ki smo se ga v tej razpravi dotaknili, še vedno na široko
odprto, kljub veètisoèletni zgodovini. Tudi zato je vsak presmislek tu na ste aj odprt
novim izzivom, novim vprašanjem, novim iskanjem.
Pota Harmonije so tudi v de eli harmonije še vedno neizhojena.
Literatura
Alembert, Jean-Le Rond d’. 1759. Élémens de musique, theorique et pratique, suivant
les principes de Monsieur Rameau. Paris/Lyon.
Boethius, Anicius Manlius Severinus. De institutione arithmetica libri duo / De
institutione musica libri quinque. Friedlein Godofredus (ur.). Lipsiae: B. G. Teubner,
1867.
Boethius, Anicius Manlius Severinus. De Institutione Musica libri quinque. Marzi,
Giovanni (ur.). Roma: Istituto Italiano per la storia della Musica, 1990.
Campion, François. Traité d’accompagnement et de composition, selon la regle des
octaves de musique. Paris, veuve G. Adam, 1716.
Dahlhaus, Carl. 1968. Untersuchungen über die Entstehung der harmonischen
Tonalität. Kassel: Bärenreiter.
Federhofer, Helmut. 1981. Akkord und Stimmführung in den Musiktheoretischen
Systemen von Hugo Riemann, Ernst Kurth und Heinrich Schenker. Wien: Ver. der
Österreichischen Akademie der Wissenschaften.
Fétis, François-Joseph. 1844. Traité complet de la théorie et de la pratique de
L’Harmonie. Paris, Berlin: Schlesinger.
175
Dvoje prevodov v slovenšèino bomo tukaj molèe obšli, saj smo se dela Nauk o harmoniji
(de la Motte) e dotaknili. Groebmingov Zborovodja III pa sodi v prva povojna leta, ko je
v Sloveniji primanjkovalo praktiènih uèbenikov in literature za zborovodje.
Groebmingovo delo zato spada na podroèje neposredne in široke uporabnost pri
ljubiteljski glasbeni dejavnosti.
Namesto sklepa
Ob zakljuèku bi lahko strnili marsikatero misel. Odprtih je ostalo še precej specifiènih
glasbeno-teoretiènih vprašanj, v slovenskem, evropskem in danes tudi v celotnem
svetovnem prostoru. Tudi na podroèju glasbe, saj je evropski glasbeni model v marsièem
globalno proniknil – v dobrem in slabem – tudi na ostale kontinente našega vedno
manjšega planeta. Postavljajo se vprašanja vsebin, didaktiènih namenov in ciljev, oblike
in mesta, ki ga pouèevanje harmonije zaseda danes, v enaindvajsetem stoletju. V Sloveniji
je še vedno pereè èisto terminološki problem e na samem podroèju harmonije.
Po drugi strani pa je podroèje, ki smo se ga v tej razpravi dotaknili, še vedno na široko
odprto, kljub veètisoèletni zgodovini. Tudi zato je vsak presmislek tu na ste aj odprt
novim izzivom, novim vprašanjem, novim iskanjem.
Pota Harmonije so tudi v de eli harmonije še vedno neizhojena.
Literatura
Alembert, Jean-Le Rond d’. 1759. Élémens de musique, theorique et pratique, suivant
les principes de Monsieur Rameau. Paris/Lyon.
Boethius, Anicius Manlius Severinus. De institutione arithmetica libri duo / De
institutione musica libri quinque. Friedlein Godofredus (ur.). Lipsiae: B. G. Teubner,
1867.
Boethius, Anicius Manlius Severinus. De Institutione Musica libri quinque. Marzi,
Giovanni (ur.). Roma: Istituto Italiano per la storia della Musica, 1990.
Campion, François. Traité d’accompagnement et de composition, selon la regle des
octaves de musique. Paris, veuve G. Adam, 1716.
Dahlhaus, Carl. 1968. Untersuchungen über die Entstehung der harmonischen
Tonalität. Kassel: Bärenreiter.
Federhofer, Helmut. 1981. Akkord und Stimmführung in den Musiktheoretischen
Systemen von Hugo Riemann, Ernst Kurth und Heinrich Schenker. Wien: Ver. der
Österreichischen Akademie der Wissenschaften.
Fétis, François-Joseph. 1844. Traité complet de la théorie et de la pratique de
L’Harmonie. Paris, Berlin: Schlesinger.
175
