Page 179 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 179
Luèka Winkler Kuret, RAZVOJ UÈBENIKOV ZA NAUK O GLASBI ...
Luèka Winkler Kuret
Glasbena šola Franca Šturma Ljubljana
RAZVOJ UÈBENIKOV ZA NAUK O GLASBI.
„NI VSE DOBRO, KAR JE NOVO, NI VSE SLABO, KAR JE STARO.“
Izvleèek
Uèbeniki za glasbeni pouk so obstajali e v samostanskih šolah kot pesmarice. Petje so pouèevali s
ponavljanjem. V 19. stoletju so postavili v ospredje uèence in s tem vprašanje metode pouèevanja. Z
nastankom glasbenih šol so tudi avtorji uènih pripomoèkov v uèbenike uvajali metode za
solfeggiranje. Prvi avtorji uèbenikov za predmet petje na glasbenih šolah so bili èeškega rodu in
sicer Kamilo Mašek, Anton Foerster in Anton Nedvfd. Tudi Ivanka Negro Hrast je za svoj uèbenik
našla vzore pri tuji tovrstni literaturi. Glasbeno šolstvo je po drugi svetovni vojni do ivelo korenite
spremembe. Splošni predmet nauk o glasbi je dobil nov uèni naèrt. Uèbenik zanj sta napisala Maks
Jurca in Pavle Kalan, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja pa tudi Toma Habe. Po zadnji prenovi
glasbenega šolstva leta 2004 pa je skupina uèiteljic s postonjske glasbene šole z uèbeniki z elementi
delovnega zvezka pokrila celotno vertikalo za nauk o glasbi.
Kljuène besede: uèbenik, glasbena teorija, solfeggio, metoda
Abstract
Development of Textbooks for Music Theory Class. „Not Everything New is Good, Not
Everything Old is Bad.“
The textbooks for music theory class existed already in the monastery schools as songbooks.
Singing was then taught by repetition. In the 19th century the focus was put on the students, which
consequently opened the question about the teaching methods. With the formation of music schools
the authors of learning tools introduced the methods of solfege. The first authors for the singing
classes in the music schools were of Czech descent, namely Kamilo Mašek, Anton Foerster and
Anton Nedvfd. It was Ivanka Negro Hrast who wrote the first textbook for music schools, based on a
foreign model. Music education experienced radical changed after the World War II. Music theory
class was given a new curriculum with the textbooks written by Maks Jurca and Pavle Kalan, and in
the 1980s also by Toma Habe. After the latest school reform in 2004 it was a group of teachers of
the music school of Postojna who wrote a series of practice books combined with elements of
textbooks that successfully achieved the vertical coherence.
Keywords: textbook, music theory, solfege, method
Uvod
Petje oziroma glasbeni pouk ima kot predmet v uènem procesu e zelo dolgo tradicijo.
Danes je razmejitev med osnovnošolskim in glasbenim izobra evanjem jasna. V
preteklosti pa ni bilo vedno tako. Pa vendar je bila glasba kot vselej prisotna, saj je imela
tudi moèno vzgojno moè. V srednjeveških samostanskih šolah je bil predmet del
kvadrivija skupaj z aritmetiko, geometrijo in astronomija poleg trivija (gramatika, retorika
in dialektika). Uèenje je potekalo metodièno sila preprosto, s ponavljanjem. V 19. stoletju
so postavili v ospredje uèenca in s tem vprašanje, kako naj se pouèuje. Pomembna ni bila
veè samo snov, temveè tudi naèin pouèevanja.
179
Luèka Winkler Kuret
Glasbena šola Franca Šturma Ljubljana
RAZVOJ UÈBENIKOV ZA NAUK O GLASBI.
„NI VSE DOBRO, KAR JE NOVO, NI VSE SLABO, KAR JE STARO.“
Izvleèek
Uèbeniki za glasbeni pouk so obstajali e v samostanskih šolah kot pesmarice. Petje so pouèevali s
ponavljanjem. V 19. stoletju so postavili v ospredje uèence in s tem vprašanje metode pouèevanja. Z
nastankom glasbenih šol so tudi avtorji uènih pripomoèkov v uèbenike uvajali metode za
solfeggiranje. Prvi avtorji uèbenikov za predmet petje na glasbenih šolah so bili èeškega rodu in
sicer Kamilo Mašek, Anton Foerster in Anton Nedvfd. Tudi Ivanka Negro Hrast je za svoj uèbenik
našla vzore pri tuji tovrstni literaturi. Glasbeno šolstvo je po drugi svetovni vojni do ivelo korenite
spremembe. Splošni predmet nauk o glasbi je dobil nov uèni naèrt. Uèbenik zanj sta napisala Maks
Jurca in Pavle Kalan, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja pa tudi Toma Habe. Po zadnji prenovi
glasbenega šolstva leta 2004 pa je skupina uèiteljic s postonjske glasbene šole z uèbeniki z elementi
delovnega zvezka pokrila celotno vertikalo za nauk o glasbi.
Kljuène besede: uèbenik, glasbena teorija, solfeggio, metoda
Abstract
Development of Textbooks for Music Theory Class. „Not Everything New is Good, Not
Everything Old is Bad.“
The textbooks for music theory class existed already in the monastery schools as songbooks.
Singing was then taught by repetition. In the 19th century the focus was put on the students, which
consequently opened the question about the teaching methods. With the formation of music schools
the authors of learning tools introduced the methods of solfege. The first authors for the singing
classes in the music schools were of Czech descent, namely Kamilo Mašek, Anton Foerster and
Anton Nedvfd. It was Ivanka Negro Hrast who wrote the first textbook for music schools, based on a
foreign model. Music education experienced radical changed after the World War II. Music theory
class was given a new curriculum with the textbooks written by Maks Jurca and Pavle Kalan, and in
the 1980s also by Toma Habe. After the latest school reform in 2004 it was a group of teachers of
the music school of Postojna who wrote a series of practice books combined with elements of
textbooks that successfully achieved the vertical coherence.
Keywords: textbook, music theory, solfege, method
Uvod
Petje oziroma glasbeni pouk ima kot predmet v uènem procesu e zelo dolgo tradicijo.
Danes je razmejitev med osnovnošolskim in glasbenim izobra evanjem jasna. V
preteklosti pa ni bilo vedno tako. Pa vendar je bila glasba kot vselej prisotna, saj je imela
tudi moèno vzgojno moè. V srednjeveških samostanskih šolah je bil predmet del
kvadrivija skupaj z aritmetiko, geometrijo in astronomija poleg trivija (gramatika, retorika
in dialektika). Uèenje je potekalo metodièno sila preprosto, s ponavljanjem. V 19. stoletju
so postavili v ospredje uèenca in s tem vprašanje, kako naj se pouèuje. Pomembna ni bila
veè samo snov, temveè tudi naèin pouèevanja.
179
