Page 197 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 197
Katarina Zadnik, NAUK O GLASBI IN SOLFEGGIO KOT POVEZOVALNA ÈLENA ...
odmiku od standardnega glasbenega zapisa. Uèenci so spodbujeni h glasbeni aktivnosti
skozi poslušanje, ustvarjanje, pevsko dejavnost, izreko besedil, ritmiènim igranjem z
lastnimi glasbili brez notnega zapisa, igranje po posluhu, igranje transpozicij. Uèenec
usvaja glasbene elemente na temelju opazovanja, na metodi imitacije, skozi
slikovno/grafièno vizualizacijo glasbenih vsebin, nato se zgodi transfer izvajanja
predhodnih glasbenih dejavnosti na igranje na inštrument, v kasnejši povezavi s
standardnim glasbenim zapisom. Usmeritve v èustveno do ivljanje glasbenih vsebin,
muzikalno in ustvarjalno izra anje na afektivni ravni in prenos v izvajalsko-tehnièni odziv
na psihomotorièni ravni, ohranjajo motivacijo za glasbo v zaèetnih razredih, ki je
odloèilnega pomena za nadaljnji stik z inštrumentom oziroma za glasbo na sploh.
V zakljuèku izpostavljamo še nekatere raziskave, ki ugotavljajo trenutno stanje v
pedagoški praksi pri zaèetnem glasbenem izobra evanju na podroèju razvoja
funkcionalne glasbene pismenosti. Z raziskavo (Zadnik, 2011), ki je bila izvedena v
zaèetnih razredih nauka o glasbi, smo ugotovili, da v slovenski glasbenopedagoški praksi
prevladuje koncept glasbenega opismenjevanja – od standardnega glasbenega zapisa
preko fiziène akcije (pevske ali inštrumentalne) k zvoèni izkušnji (zvoku). V tem primeru
se zvoèna izkušnja pojavi kot posledica fiziène akcije, ne pa kot posledica predhodno
slišanih glasbenih vsebin v notranjem slišanju, ki naj bi bilo podprto s soèasnim procesom
samoposlušanja. Dobljeni rezultati so potrdili nizke spodbude v razvoju slušne pozornosti
in obèutljivosti na vseh glasbeno-dejavnostnih podroèjih nauka o glasbi. Pucihar (2016)
na podroèju klavirskega pouka ugotavlja, da se veèina uèiteljev še vedno odloèa za
klasièno pouèevanje klavirja, s poudarkom na uèenju in interpretaciji zapisanih glasbenih
del, èeprav avtorica ugotavlja, da so uèitelji naklonjeni in pripisujejo pomembno vlogo
tudi dejavnosti klavirske improvizacije. Tako kot Pucihar (2016) tudi Baèlija Sušiæ
(2012), ki je prouèevala stopnjo odzivnosti uèencev pri nalogah klavirske improvizacije
kot eno od specifiènih sestavin Funkcionalne glasbene pedagogike Elly Bašiæ, ugotavlja
pozitivne uèinke na vsestranski glasbeni razvoj, zlasti pa pri uèencih, ki imajo te ave pri
izvajanju glasbenih primerov po notnem zapisu. Ugotavlja, da osvobojenost od
glasbenega zapisa omogoèa izvajanje glasbenih vsebin prek slušne zaznave, njihovo
globlje do ivljanje, spodbuja muzikalno izra anje in razvoj tehniènih spretnosti, kar bo
spro ilo enake uèinke pri kasnejšemu transferju izvajanja glasbenih vsebin iz literature.
Rezultati nekaterih raziskav ka ejo še vedno na prevladujoèi koncept ozkega pojmovanja
funkcionalne glasbene pismenosti, ki se navezuje na sposobnost razumevanja in uporabe
glasbenega zapisa z vidika njegove pretvorbe v zvoèno stvarnost. V izogib napaèni presoji
in vrednotenju stopnje razvitosti funkcionalne glasbene pismenosti moramo upoštevati
razliène vidike razvoja glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj na ritmiènem,
melodiènem in harmonskem podroèju, podroèju tehniènih vešèin in estetsko-muzikalnega
posluha. Zavedanje, da glasbene sposobnosti, spretnosti in znanja uravnote eno in
enakovredno razvijajmo skozi razliène oblike glasbenih dejavnosti pri skupinskem in
inštrumentalnem pouku, bo obrodilo sadove v individualnem celostnem glasbenem
razvoju.
197
odmiku od standardnega glasbenega zapisa. Uèenci so spodbujeni h glasbeni aktivnosti
skozi poslušanje, ustvarjanje, pevsko dejavnost, izreko besedil, ritmiènim igranjem z
lastnimi glasbili brez notnega zapisa, igranje po posluhu, igranje transpozicij. Uèenec
usvaja glasbene elemente na temelju opazovanja, na metodi imitacije, skozi
slikovno/grafièno vizualizacijo glasbenih vsebin, nato se zgodi transfer izvajanja
predhodnih glasbenih dejavnosti na igranje na inštrument, v kasnejši povezavi s
standardnim glasbenim zapisom. Usmeritve v èustveno do ivljanje glasbenih vsebin,
muzikalno in ustvarjalno izra anje na afektivni ravni in prenos v izvajalsko-tehnièni odziv
na psihomotorièni ravni, ohranjajo motivacijo za glasbo v zaèetnih razredih, ki je
odloèilnega pomena za nadaljnji stik z inštrumentom oziroma za glasbo na sploh.
V zakljuèku izpostavljamo še nekatere raziskave, ki ugotavljajo trenutno stanje v
pedagoški praksi pri zaèetnem glasbenem izobra evanju na podroèju razvoja
funkcionalne glasbene pismenosti. Z raziskavo (Zadnik, 2011), ki je bila izvedena v
zaèetnih razredih nauka o glasbi, smo ugotovili, da v slovenski glasbenopedagoški praksi
prevladuje koncept glasbenega opismenjevanja – od standardnega glasbenega zapisa
preko fiziène akcije (pevske ali inštrumentalne) k zvoèni izkušnji (zvoku). V tem primeru
se zvoèna izkušnja pojavi kot posledica fiziène akcije, ne pa kot posledica predhodno
slišanih glasbenih vsebin v notranjem slišanju, ki naj bi bilo podprto s soèasnim procesom
samoposlušanja. Dobljeni rezultati so potrdili nizke spodbude v razvoju slušne pozornosti
in obèutljivosti na vseh glasbeno-dejavnostnih podroèjih nauka o glasbi. Pucihar (2016)
na podroèju klavirskega pouka ugotavlja, da se veèina uèiteljev še vedno odloèa za
klasièno pouèevanje klavirja, s poudarkom na uèenju in interpretaciji zapisanih glasbenih
del, èeprav avtorica ugotavlja, da so uèitelji naklonjeni in pripisujejo pomembno vlogo
tudi dejavnosti klavirske improvizacije. Tako kot Pucihar (2016) tudi Baèlija Sušiæ
(2012), ki je prouèevala stopnjo odzivnosti uèencev pri nalogah klavirske improvizacije
kot eno od specifiènih sestavin Funkcionalne glasbene pedagogike Elly Bašiæ, ugotavlja
pozitivne uèinke na vsestranski glasbeni razvoj, zlasti pa pri uèencih, ki imajo te ave pri
izvajanju glasbenih primerov po notnem zapisu. Ugotavlja, da osvobojenost od
glasbenega zapisa omogoèa izvajanje glasbenih vsebin prek slušne zaznave, njihovo
globlje do ivljanje, spodbuja muzikalno izra anje in razvoj tehniènih spretnosti, kar bo
spro ilo enake uèinke pri kasnejšemu transferju izvajanja glasbenih vsebin iz literature.
Rezultati nekaterih raziskav ka ejo še vedno na prevladujoèi koncept ozkega pojmovanja
funkcionalne glasbene pismenosti, ki se navezuje na sposobnost razumevanja in uporabe
glasbenega zapisa z vidika njegove pretvorbe v zvoèno stvarnost. V izogib napaèni presoji
in vrednotenju stopnje razvitosti funkcionalne glasbene pismenosti moramo upoštevati
razliène vidike razvoja glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj na ritmiènem,
melodiènem in harmonskem podroèju, podroèju tehniènih vešèin in estetsko-muzikalnega
posluha. Zavedanje, da glasbene sposobnosti, spretnosti in znanja uravnote eno in
enakovredno razvijajmo skozi razliène oblike glasbenih dejavnosti pri skupinskem in
inštrumentalnem pouku, bo obrodilo sadove v individualnem celostnem glasbenem
razvoju.
197
