Page 194 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 194
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek

ravni. Medtem ko bo uèenec hitro napredoval na podroèju igranja na inštrument, pri
katerem prednjaèijo psihomotoriène spretnosti ter do ivljanje pozitivnih èustev, je pot do
razumevanja zaigranih glasbenih elementov daljša in zahtevnejša. Opisano je zlasti
opazno v zaèetnem obdobju izobra evanja, ko uèenec razmišlja na konkretno-logièni
ravni in je zanj razumevanje nekaterih glasbenih elementov na kognitivni ravni še
prezahtevno in abstraktno. Od tod izhaja razlog za pogosto nesoèasno povezanost uènih
vsebin pri pouku nauka o glasbi z individualnim inštrumentalnim poukom. Pomembno je
zavedanje, da se glasbene sposobnosti, spretnosti in znanja, ki so del funkcionalne
glasbene pismenosti, postopno razvijajo in vkljuèujejo v »glasbeni zemljevid« na temelju
razliènih glasbenih dejavnosti pri obeh predmetnih podroèjih v daljšem èasovnem
obdobju. Tempo individualnega glasbenega razvoja je pogojen s kakovostnimi
spodbudami glasbenih vsebin, dejavnosti, ustreznimi in ustvarjalnimi didaktiènimi-
metodiènimi postopki. Individualni razvoj glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj se bo
postopno dopolnjeval, nadgrajeval in poglabljal v medsebojni interakciji glasbenih vsebin
in dejavnosti obeh predmetnih podroèjih – sposobnost funkcionalne glasbene pismenosti
se bo skozi procese razliènih dejavnosti in vsebin postopno sestavljala v konèni »glasbeni
mozaik«.

Solfeggio kot povezovalna glasbena dejavnost pri skupinskem in individualnem
inštrumentalnem pouku

Podroèje solfeggio pri skupinskem pouku v glasbeni šoli, ki predstavlja ozvoèeno
glasbeno teorijo, je temeljni kamen v razvoju funkcionalne glasbene pismenosti in
predstavlja most k razumevanju glasbenih pojmov, teoretiènih in oblikovnih zakonitosti.
Z njim razvijamo glasbene sposobnosti, spretnosti in znanja na ritmiènem, melodiènem
podroèju, na podroèju harmonskega posluha, estetskega posluha, glasbenega mišljenja in
glasbenega spomina.

Na podroèju individualnega inštrumentalnega pouka je glasbeno-dejavnostno podroèje
solfeggio vkljuèeno kot podroèje v podpori razvoja funkcionalne glasbene pismenosti na
podroèju igranja na inštrument. Cilji solfeggia na tem podroèju so usmerjeni v obèutenje
enakomernega metriènega utripa, ritmièno izrekanje in petje glasbenih primerov na imena
not, igranje po posluhu, v transpozicijo glasbenih fraz ali primerov v druge tonalitete, v
analizo glasbenoteoretiènih in oblikovnih znaèilnosti glasbenih primerov. Uèna naèrta za
godala in tolkala poudarjata petje intervalov kot pomoè pri menjavi leg (godala) in kot
pomoè pri uglasitvi timpanov (tolkala) (Uèni naèrt za individualni inštrumentalni pouk,
2003).

Skozi zgodovino glasbenega šolstva na Slovenskem so se vselej pojavljale te nje po
prenosu pridobljenih glasbenih znanj pri skupinskem pouku na inštrumentalno igro, s
hitro in uspešno orientacijo v glasbenem zapisu brez potrebe po notranjem slišanju
zapisanih glasbenih elementov. V 80-ih in 90-ih letih 20. stoletja so se v slovenskem
glasbenopedagoškem prostoru pojavljali vplivi tujih didaktiènih konceptov. Šivic (1982)
se v svojih razmišljanjih naslanja na skladatelja in pedagoga Zoltána Kodályja, ki je menil,
da je »prva naloga glasbenega pouka ta, da uèenec sliši, kar piše na notni sliki« (Šivic,

194
   189   190   191   192   193   194   195   196   197   198   199