Page 196 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 196
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
temveè v do ivete in estetsko oblikovane glasbene izvedbe. Prav proces samoposlušanja
nadgrajuje reprodukcijo glasbenih vsebin, v njihovo do iveto interpretacijo in estetsko
oblikovanje.
Proces notranjega slišanja in samoposlušanja sta temeljna dele nika v razvoju
funkcionalne glasbene pismenosti, tako na podroèju skupinskega in individualnega
inštrumentalnega pouka. Pri skupinskem pouku je konèni cilj v solfeggiranju,
poustvarjanju in ustvarjanju glasbenih vsebin na pevskem in inštrumentalnem podroèju,
pri individualnem inštrumentalnem pouku pa v izvajanju in interpretaciji glasbenih del ter
ustvarjanju lastnih glasbenih vsebin na inštrument. Razumevanje glasbenega zapisa,
njegovo predhodno notranje slišanje in poslušanje lastne izvedbe predstavljajo temeljno
stièišèe obeh predmetnih podroèij, nenazadnje podroèij glasbene umetnosti. To stièišèe je
izhodišèe v razvoju funkcionalne glasbene pismenosti, kjer se predmetni podroèji
sreèujeta na procesni ravni medpredmetnih povezav. Zaradi specifike in razliènih narav
predmetnih podroèij – specifike in izhodišèa pouèevanja v zaèetnem obdobju so prisotne
tudi na posameznih inštrumentalnih podroèjih – je poenotenje uènih ciljev in vsebin v
zaèetnem obdobju glasbenega izobra evanja v glasbenem šolstvu nemogoèe. Enotnost
obeh predmetnih podroèij naj temelji na ravni procesov razvoja notranjega slišanja in
samoposlušanja v fazi glasbenega poustvarjanja in ustvarjanja glasbenih vsebin.
Prehitevanje ali zaostajanje enega ali drugega predmetnega podroèja z vidika usvajanja
glasbenoteoretiènih in oblikovnih znanj na podroèju glasbene pismenosti naj ne bo ovira
pri spodbujanju temeljnih dejavnikov funkcionalne glasbene pismenosti. Èe izhajamo iz
glasbenih dejavnosti, ki vodijo v sprejemanje novih glasbenih izkušenj ali dograjevanje e
usvojenih, se bodo glasbene sposobnosti, spretnosti in znanja postopno izgrajevale in
poglabljale v glasbenokategorialnem sistemu (Motte-Haber, 1990). Glasbene predstave,
ki izhajajo iz glasbenega izkustva, se bodo postopno nadgrajevale in povezovale z
glasbenimi znanji kot asociacije e usvojenih glasbenih izkušenj. Tako je spodbujen in
upoštevan procesno-razvojni vidik celostne glasbene vzgoje, »ki izhaja iz spoznanja, da
uèni proces ni le sredstvo za doseganje v naprej doloèenih ciljev…, temveè je sam cilj z
notranjo vrednostjo, ki jo opredeljuje uèenèev razvoj« (Sicherl-Kafol, 2015, str. 54).
Stanje in izhodišèa pouèevanja v zaèetnem obdobju glasbenega opismenjevanja
Stališèa o pomenu soèasnih procesov notranjega slišanja in samoposlušanja v èasu
glasbene izvedbe so aktualna tudi v sodobnih konceptih glasbenega izobra evanja pri
individualnem inštrumentalnem in skupinskem pouku v slovenskem glasbenem šolstvu.
Zadnja kurikularna prenova (2000), ki je vplivala na zgodnejši vpis otrok v glasbeno šolo,
je spodbudila nekatere avtorje uèbeniških gradiv k prilagajanju uènih vsebin in iskanju
ustreznih didaktiènih postopkov pri usvajanju glasbenih elementov v zaèetnem obdobju
glasbenega izobra evanja. Trendom prilagajanja sledimo na podroèju skupinskega in
individualnega inštrumentalnega pouka. V nekaterih sodobnih zaèetnicah skupinskega
pouka (Torniè Milharèiè, Širca Costantini, 2003, 2014, Ulokina, Urbanèiè, Repše, 2010)
in inštrumentalnega pouka (Pilich 2001, Kavèiè Pucihar, 2013, I. in J. Pucihar, 2010,
Poèivavšek, 2010, Strmènik, 2012, Prem Kolar, 2016) zasledujemo izhodišèa do
glasbenega opismenjevanja v glasbenem jeziku in glasbenih aktivnostih v zaèetnem
196
temveè v do ivete in estetsko oblikovane glasbene izvedbe. Prav proces samoposlušanja
nadgrajuje reprodukcijo glasbenih vsebin, v njihovo do iveto interpretacijo in estetsko
oblikovanje.
Proces notranjega slišanja in samoposlušanja sta temeljna dele nika v razvoju
funkcionalne glasbene pismenosti, tako na podroèju skupinskega in individualnega
inštrumentalnega pouka. Pri skupinskem pouku je konèni cilj v solfeggiranju,
poustvarjanju in ustvarjanju glasbenih vsebin na pevskem in inštrumentalnem podroèju,
pri individualnem inštrumentalnem pouku pa v izvajanju in interpretaciji glasbenih del ter
ustvarjanju lastnih glasbenih vsebin na inštrument. Razumevanje glasbenega zapisa,
njegovo predhodno notranje slišanje in poslušanje lastne izvedbe predstavljajo temeljno
stièišèe obeh predmetnih podroèij, nenazadnje podroèij glasbene umetnosti. To stièišèe je
izhodišèe v razvoju funkcionalne glasbene pismenosti, kjer se predmetni podroèji
sreèujeta na procesni ravni medpredmetnih povezav. Zaradi specifike in razliènih narav
predmetnih podroèij – specifike in izhodišèa pouèevanja v zaèetnem obdobju so prisotne
tudi na posameznih inštrumentalnih podroèjih – je poenotenje uènih ciljev in vsebin v
zaèetnem obdobju glasbenega izobra evanja v glasbenem šolstvu nemogoèe. Enotnost
obeh predmetnih podroèij naj temelji na ravni procesov razvoja notranjega slišanja in
samoposlušanja v fazi glasbenega poustvarjanja in ustvarjanja glasbenih vsebin.
Prehitevanje ali zaostajanje enega ali drugega predmetnega podroèja z vidika usvajanja
glasbenoteoretiènih in oblikovnih znanj na podroèju glasbene pismenosti naj ne bo ovira
pri spodbujanju temeljnih dejavnikov funkcionalne glasbene pismenosti. Èe izhajamo iz
glasbenih dejavnosti, ki vodijo v sprejemanje novih glasbenih izkušenj ali dograjevanje e
usvojenih, se bodo glasbene sposobnosti, spretnosti in znanja postopno izgrajevale in
poglabljale v glasbenokategorialnem sistemu (Motte-Haber, 1990). Glasbene predstave,
ki izhajajo iz glasbenega izkustva, se bodo postopno nadgrajevale in povezovale z
glasbenimi znanji kot asociacije e usvojenih glasbenih izkušenj. Tako je spodbujen in
upoštevan procesno-razvojni vidik celostne glasbene vzgoje, »ki izhaja iz spoznanja, da
uèni proces ni le sredstvo za doseganje v naprej doloèenih ciljev…, temveè je sam cilj z
notranjo vrednostjo, ki jo opredeljuje uèenèev razvoj« (Sicherl-Kafol, 2015, str. 54).
Stanje in izhodišèa pouèevanja v zaèetnem obdobju glasbenega opismenjevanja
Stališèa o pomenu soèasnih procesov notranjega slišanja in samoposlušanja v èasu
glasbene izvedbe so aktualna tudi v sodobnih konceptih glasbenega izobra evanja pri
individualnem inštrumentalnem in skupinskem pouku v slovenskem glasbenem šolstvu.
Zadnja kurikularna prenova (2000), ki je vplivala na zgodnejši vpis otrok v glasbeno šolo,
je spodbudila nekatere avtorje uèbeniških gradiv k prilagajanju uènih vsebin in iskanju
ustreznih didaktiènih postopkov pri usvajanju glasbenih elementov v zaèetnem obdobju
glasbenega izobra evanja. Trendom prilagajanja sledimo na podroèju skupinskega in
individualnega inštrumentalnega pouka. V nekaterih sodobnih zaèetnicah skupinskega
pouka (Torniè Milharèiè, Širca Costantini, 2003, 2014, Ulokina, Urbanèiè, Repše, 2010)
in inštrumentalnega pouka (Pilich 2001, Kavèiè Pucihar, 2013, I. in J. Pucihar, 2010,
Poèivavšek, 2010, Strmènik, 2012, Prem Kolar, 2016) zasledujemo izhodišèa do
glasbenega opismenjevanja v glasbenem jeziku in glasbenih aktivnostih v zaèetnem
196
