Page 195 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 195
Katarina Zadnik, NAUK O GLASBI IN SOLFEGGIO KOT POVEZOVALNA ÈLENA ...
1982, str. 15). S tem pa ni mislil le na nauk o glasbi, ampak tudi na inštrumentalni pouk.
Šivic je bil mnenja, da je inštrumentalni pouk, ki uèenca ne vodi k povezovanju prijemov
na inštrumentu s sluhom in glasom, napaèen, in da ne bo pripeljal niti do pravega
muziciranja in u ivanja v glasbi.
Zrimšek (1983) je zagovarjala v svoji Metodiki klavirskega pouka in klavirske igre, da se
naj v zaèetni fazi uèenja inštrumenta uèenci najprej nauèijo poslušati in igrati na
inštrument, šele nato jih usmerimo v uèenje branja notnega zapisa. Menila je, da se naj
upošteva igranje po posluhu in uporablja metodo brez not, saj v zaèetniškem obdobju
uèenca privede branje not »do psihiène in fiziène nesprošèenosti, pri èemer se neha
poslušati, bere noto do note brez razumevanja smisla in vsebine« (str. 11). Pri uporabi
notnega zapisa je pomembno vlogo namenjala procesu slišanja, iz katerega »izhajajo
glasbena spoznanja, estetske reakcije in do ivljanje, pa tudi vsa tehnièna in muzikalna
sredstva« (Zrimšek, 1983, str. 29). Proces slišanja je pojmovala v luèi razvitih temeljnih
glasbenih posluhov – ritmièni in melodièni – ter posluhov višjega reda, kot sta harmonski
in estetski posluh. Estetski posluh je povezovala z notranjim muzikalnim sluhom kot
sposobnostjo notranjega slišanja glasbenega zapisa in natanèno vnaprejšnjo slušno
predstavo pomnjenja glasbenih vsebin. Avtorica je bila mnenja, da aktivacija notranjega
slišanja spodbudi vnaprejšnje slišanje, razumevanje in do ivljanje glasbenih vsebin pri
njihovi zvoèni realizaciji in vodi v do iveto interpretacijo. Do iveto estetsko izvajanje
aktivira notranje slišanje s soèasno slušno kontrolo kot sposobnost poslušanja lastnega
glasbenega izvajanja – sposobnost poslušati sebe.
Sodobna glasbena pedagogika in didaktiène doktrine tudi danes poudarjajo vlogo
procesov notranjega slišanja in samoposlušanja kot temeljna dejavnika pri (po)ustvarjalni
dejavnosti. Udtaisuk (2005) pravi, da je sposobnost predhodnega notranjega slišanja
zapisanih glasbenih simbolov predpogoj za uèinkovito glasbeno izvajanje. Najpogostejše
napake se pojavljajo takrat, ko posameznik ne posluša svojega izvajanja, ampak glasbeni
zapis izvaja mehanièno. Opa anja v pedagoški praksi ka ejo na nevarnost izkljuèitve
procesa samoposlušanja pri inštrumentalnem izvajanju, saj tovrstno izvajanje v prvi vrsti
vkljuèuje spretnost branja glasbenega zapisa in psihomotorièno sposobnost izvajanja tega
zapisa na inštrument. Zaradi takojšnjega ozvoèenja glasbenega zapisa na inštrumentu
lahko to vodi v mehanièno izvajanje brez aktivacije predhodnega notranjega slišanja
glasbenega zapisa in v zmanjšanje nadzora tekoèega glasbenega izvajanja. Na
inštrumentalnem podroèju se izpustitev procesa samoposlušanja najpogosteje izka e v
nedosledni ritmièni reprodukciji. V nasprotju z inštrumentalnim izvajanjem sta procesa
predhodnega notranjega slišanja glasbenega zapisa in samoposlušanja pri vokalnem
izvajanju nujna. Vokalno izvajanje izvajalca »sili« h kompleksnejšim miselnim procesom
na podroèju kognicije, se pravi k predhodnemu notranjemu slišanju analiziranega zapisa
glasbenih simbolov na podroèju ritma in melodije in simultani pevski izvedbi tega zapisa
ob soèasnem poslušanju te izvedbe. Predhodni procesi razumevanja in notranjega slišanja
glasbenih vsebin so v fazi neposrednega glasbenega izvajanja podprti s procesom
samoposlušanja. Poslušanje lastne izvedbe, ki poteka soèasno v èasu izvajanja glasbenega
dela, je glasbeno-miselni proces, ki vodi in usmerja glasbeno izvajanje ne le v korektne
glasbene izvedbe glasbenih vsebin na ritmiènem, melodiènem in harmonskem podroèju,
195
1982, str. 15). S tem pa ni mislil le na nauk o glasbi, ampak tudi na inštrumentalni pouk.
Šivic je bil mnenja, da je inštrumentalni pouk, ki uèenca ne vodi k povezovanju prijemov
na inštrumentu s sluhom in glasom, napaèen, in da ne bo pripeljal niti do pravega
muziciranja in u ivanja v glasbi.
Zrimšek (1983) je zagovarjala v svoji Metodiki klavirskega pouka in klavirske igre, da se
naj v zaèetni fazi uèenja inštrumenta uèenci najprej nauèijo poslušati in igrati na
inštrument, šele nato jih usmerimo v uèenje branja notnega zapisa. Menila je, da se naj
upošteva igranje po posluhu in uporablja metodo brez not, saj v zaèetniškem obdobju
uèenca privede branje not »do psihiène in fiziène nesprošèenosti, pri èemer se neha
poslušati, bere noto do note brez razumevanja smisla in vsebine« (str. 11). Pri uporabi
notnega zapisa je pomembno vlogo namenjala procesu slišanja, iz katerega »izhajajo
glasbena spoznanja, estetske reakcije in do ivljanje, pa tudi vsa tehnièna in muzikalna
sredstva« (Zrimšek, 1983, str. 29). Proces slišanja je pojmovala v luèi razvitih temeljnih
glasbenih posluhov – ritmièni in melodièni – ter posluhov višjega reda, kot sta harmonski
in estetski posluh. Estetski posluh je povezovala z notranjim muzikalnim sluhom kot
sposobnostjo notranjega slišanja glasbenega zapisa in natanèno vnaprejšnjo slušno
predstavo pomnjenja glasbenih vsebin. Avtorica je bila mnenja, da aktivacija notranjega
slišanja spodbudi vnaprejšnje slišanje, razumevanje in do ivljanje glasbenih vsebin pri
njihovi zvoèni realizaciji in vodi v do iveto interpretacijo. Do iveto estetsko izvajanje
aktivira notranje slišanje s soèasno slušno kontrolo kot sposobnost poslušanja lastnega
glasbenega izvajanja – sposobnost poslušati sebe.
Sodobna glasbena pedagogika in didaktiène doktrine tudi danes poudarjajo vlogo
procesov notranjega slišanja in samoposlušanja kot temeljna dejavnika pri (po)ustvarjalni
dejavnosti. Udtaisuk (2005) pravi, da je sposobnost predhodnega notranjega slišanja
zapisanih glasbenih simbolov predpogoj za uèinkovito glasbeno izvajanje. Najpogostejše
napake se pojavljajo takrat, ko posameznik ne posluša svojega izvajanja, ampak glasbeni
zapis izvaja mehanièno. Opa anja v pedagoški praksi ka ejo na nevarnost izkljuèitve
procesa samoposlušanja pri inštrumentalnem izvajanju, saj tovrstno izvajanje v prvi vrsti
vkljuèuje spretnost branja glasbenega zapisa in psihomotorièno sposobnost izvajanja tega
zapisa na inštrument. Zaradi takojšnjega ozvoèenja glasbenega zapisa na inštrumentu
lahko to vodi v mehanièno izvajanje brez aktivacije predhodnega notranjega slišanja
glasbenega zapisa in v zmanjšanje nadzora tekoèega glasbenega izvajanja. Na
inštrumentalnem podroèju se izpustitev procesa samoposlušanja najpogosteje izka e v
nedosledni ritmièni reprodukciji. V nasprotju z inštrumentalnim izvajanjem sta procesa
predhodnega notranjega slišanja glasbenega zapisa in samoposlušanja pri vokalnem
izvajanju nujna. Vokalno izvajanje izvajalca »sili« h kompleksnejšim miselnim procesom
na podroèju kognicije, se pravi k predhodnemu notranjemu slišanju analiziranega zapisa
glasbenih simbolov na podroèju ritma in melodije in simultani pevski izvedbi tega zapisa
ob soèasnem poslušanju te izvedbe. Predhodni procesi razumevanja in notranjega slišanja
glasbenih vsebin so v fazi neposrednega glasbenega izvajanja podprti s procesom
samoposlušanja. Poslušanje lastne izvedbe, ki poteka soèasno v èasu izvajanja glasbenega
dela, je glasbeno-miselni proces, ki vodi in usmerja glasbeno izvajanje ne le v korektne
glasbene izvedbe glasbenih vsebin na ritmiènem, melodiènem in harmonskem podroèju,
195
