Page 198 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 198
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
Sklep
Predmetni podroèji Nauk o glasbi in Solfeggio, ki sta spreminjali svoj polo aj in vlogo
skozi zgodovino glasbenega šolstva na Slovenskem, sta v sodobnem nacionalnem
predmetniku in naèrtovanju umešèena kot samostojni enakovredni in obvezni podroèji
izobra evanja v glasbeni šoli. Samostojnost in enakovrednost predmetnih podroèij ju ne
postavlja v izolirano vlogo, temveè se tudi v sodobnosti išèejo mo ne medpredmetne
povezave z inštrumentalnim/pevskim individualnim poukom v pedagoški praksi.
Predmetni podroèji naj bosta v podporo individualnemu inštrumentalnemu pouku, vendar
pa zaradi specifik in narave inštrumentalnih disciplin usklajevanje s potrebami
inštrumentalnega pouka na ravni uènih vsebin ni vselej mo no. Rezultati nekaterih
raziskav (Torniè Milharèiè, 2005, Rakar, 2014, Koroša 2015) ka ejo, da veèina uèiteljev
še vedno meni, da je najveèja ovira na podroèju medpredmetnih povezav prevelik
vsebinski razkorak med inštrumentalnim poukom in poukom nauka o glasbi. Premik od
vsebinskega k procesnemu naèrtovanju medpredmetnih povezav lahko spodbudi potek
teh povezav na ravni procesov znotraj razliènih dejavnosti v sleherni uèni uri pri obeh
predmetih ter preusmeri vsebinski vidik medpredmetnih povezav, ki je usmerjen le v
konèno doseganje naèrtovanih ciljev, z vidika usvajanja glasbenoteoretiènih pojmov in
zakonitosti. Procesni vidik vkljuèuje obojestranski transfer didaktiènih postopkov, uènih
strategij, glasbenih pojmov, estetske obèutljivosti na obeh predmetnih podroèjih z
vkljuèenostjo dejavnikov notranjega slišanja in samoposlušanja kot temeljna procesa v
razvoju funkcionalne glasbene pismenosti. Uresnièevanje procesnega medpredmetnega
povezovanja spodbuja celostni glasbeni razvoj na afektivnem, psihomotoriènem in
kognitivnem podroèju in spodbuja veèstranske uène poti za doseganje naèrtovanih ciljev.
Odprtost uèiteljev in medsebojno povezovanje naj temelji na izhodišèih, ki upoštevajo
naravo in specifiko skupinskega in individualnih inštrumentalnih podroèij.
Skupna pot v odkrivanju glasbeno simbolnega sistema je glasbeni jezik, zvoèna izkušnja,
temeljeèa na aktivnosti in glasbenih dejavnostih posameznega predmetnega podroèja.
Soèasnost usvajanja glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj na obeh podroèjih ni nujna,
saj se z uporabo dogovorjenih didaktiènih pristopov ustvarjajo vzorci in spominske sledi,
ki se ob ustreznih spodbudah ponovno aktivirajo v obliki asociativnih priklicev e
usvojenih znanj. V pedagoški praksi je še vedno prevladujoè vidik vsebinskih
medpredmetnih povezav, ki poudarjajo povezave v uènih vsebinah z vprašanjem kaj
povezovati, ne pa z vprašanji kako, zakaj in kaj je cilj povezovanja individualnega
inštrumentalnega in skupinskega predmetnega podroèja v glasbeni šoli. Spremenjen
odnos, razumevanje in vkljuèevanje medpredmetnih povezav na ravni procesnega vidika
pri uèiteljih obeh predmetnih podroèjih bo podprlo celostni glasbeni razvoj, razvoj
funkcionalne glasbene pismenosti kot temeljne kompetence, vzgojno-izobra evalni
proces v glasbenem šolstvu pa bo v funkciji vrednote same po sebi (Sicherl Kafol, 2015),
ki bo presegel okvire glasbenega izobra evanja in vodil v transfer usvojenih
metakognitivnih sposobnosti in samoregulativnega uèenja tudi na druga podroèja na poti
vse ivljenjskega uèenja.
198
Sklep
Predmetni podroèji Nauk o glasbi in Solfeggio, ki sta spreminjali svoj polo aj in vlogo
skozi zgodovino glasbenega šolstva na Slovenskem, sta v sodobnem nacionalnem
predmetniku in naèrtovanju umešèena kot samostojni enakovredni in obvezni podroèji
izobra evanja v glasbeni šoli. Samostojnost in enakovrednost predmetnih podroèij ju ne
postavlja v izolirano vlogo, temveè se tudi v sodobnosti išèejo mo ne medpredmetne
povezave z inštrumentalnim/pevskim individualnim poukom v pedagoški praksi.
Predmetni podroèji naj bosta v podporo individualnemu inštrumentalnemu pouku, vendar
pa zaradi specifik in narave inštrumentalnih disciplin usklajevanje s potrebami
inštrumentalnega pouka na ravni uènih vsebin ni vselej mo no. Rezultati nekaterih
raziskav (Torniè Milharèiè, 2005, Rakar, 2014, Koroša 2015) ka ejo, da veèina uèiteljev
še vedno meni, da je najveèja ovira na podroèju medpredmetnih povezav prevelik
vsebinski razkorak med inštrumentalnim poukom in poukom nauka o glasbi. Premik od
vsebinskega k procesnemu naèrtovanju medpredmetnih povezav lahko spodbudi potek
teh povezav na ravni procesov znotraj razliènih dejavnosti v sleherni uèni uri pri obeh
predmetih ter preusmeri vsebinski vidik medpredmetnih povezav, ki je usmerjen le v
konèno doseganje naèrtovanih ciljev, z vidika usvajanja glasbenoteoretiènih pojmov in
zakonitosti. Procesni vidik vkljuèuje obojestranski transfer didaktiènih postopkov, uènih
strategij, glasbenih pojmov, estetske obèutljivosti na obeh predmetnih podroèjih z
vkljuèenostjo dejavnikov notranjega slišanja in samoposlušanja kot temeljna procesa v
razvoju funkcionalne glasbene pismenosti. Uresnièevanje procesnega medpredmetnega
povezovanja spodbuja celostni glasbeni razvoj na afektivnem, psihomotoriènem in
kognitivnem podroèju in spodbuja veèstranske uène poti za doseganje naèrtovanih ciljev.
Odprtost uèiteljev in medsebojno povezovanje naj temelji na izhodišèih, ki upoštevajo
naravo in specifiko skupinskega in individualnih inštrumentalnih podroèij.
Skupna pot v odkrivanju glasbeno simbolnega sistema je glasbeni jezik, zvoèna izkušnja,
temeljeèa na aktivnosti in glasbenih dejavnostih posameznega predmetnega podroèja.
Soèasnost usvajanja glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj na obeh podroèjih ni nujna,
saj se z uporabo dogovorjenih didaktiènih pristopov ustvarjajo vzorci in spominske sledi,
ki se ob ustreznih spodbudah ponovno aktivirajo v obliki asociativnih priklicev e
usvojenih znanj. V pedagoški praksi je še vedno prevladujoè vidik vsebinskih
medpredmetnih povezav, ki poudarjajo povezave v uènih vsebinah z vprašanjem kaj
povezovati, ne pa z vprašanji kako, zakaj in kaj je cilj povezovanja individualnega
inštrumentalnega in skupinskega predmetnega podroèja v glasbeni šoli. Spremenjen
odnos, razumevanje in vkljuèevanje medpredmetnih povezav na ravni procesnega vidika
pri uèiteljih obeh predmetnih podroèjih bo podprlo celostni glasbeni razvoj, razvoj
funkcionalne glasbene pismenosti kot temeljne kompetence, vzgojno-izobra evalni
proces v glasbenem šolstvu pa bo v funkciji vrednote same po sebi (Sicherl Kafol, 2015),
ki bo presegel okvire glasbenega izobra evanja in vodil v transfer usvojenih
metakognitivnih sposobnosti in samoregulativnega uèenja tudi na druga podroèja na poti
vse ivljenjskega uèenja.
198
