Page 203 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 203
Leon Stefanija, Matej Bonin, Dimitrij Beuermann, Ada Holcar Brunauer, O KORISTI IN ŠKODI ...
Leon Stefanija1, Matej Bonin2, Dimitrij Beuermann3, Ada Holcar Brunauer4
1 Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
2 Gimnazija Koper
3, 4 Zavod Republike Slovenije za šolstvo
O KORISTI IN ŠKODI TEORIJE GLASBE V GLASBENEM
IZOBRA EVANJU NA OSNOVNIH IN GLASBENIH ŠOLAH
Izvleèek
Teorija glasbe je šele v 19. stoletju dobila z oblikoslovjem Adolfa Bernharda Marxa celovit sistem,
ki je zdru il posamezne poddiscipline: kontrapunkt, harmonijo, melodiko, ritmiko in metriko. V
tistem èasu je bila teorija glasbe kompozicijski nauk, nauk o ustvarjanju glasbe, pravi glasbena
poetika. Danes je od tega pojmovanja teorije kot opore ustvarjalnosti ostal le še tehnièni del: teorijo
glasbe štejemo zlasti za orodje razumevanja in podajanja osnov glasbenega stavka, ne toliko za
ustvarjalnost. Prispevek se ukvarja z vlogo teorije glasbe v glasbenem izobra evanju danes skozi
perspektivo uèiteljev glasbe v osnovnih šolah in uèiteljev glasbenoteoretiènih predmetov v
glasbenih šolah.
Kljuène besede: teorija glasbe na Slovenskem, pouèevanje teorije glasbe
Abstract
Advantages and Disadvantages of Music Theory Music Education in Primary and Music
School
Music theory has become a comprehensive system in which individual branches (counterpoint,
melody, harmony, rhythm and metrics) complemented one another in the Formenlehre of A. B.
Marx in the first half of the 19th century. Music theory thus became a comprehensive musical
poetics: the doctrine of composing music. Today, the notion of music theory is much more limited.
Music theory functions as a tool for understanding and reproducing the basics of the classical and
romantic musical style, not so much of creating music. The contribution addresses the role of music
theory in the music education on the levels of primary education and within the curriculum of the
public music schools in Slovenia.
Keywords: music theory in Slovenia, music theory education
Uvod
Zgodovinsko se pouk glasbe po kvantitativni plati domala niè ni spremenil e poltretje
stoletje. Joseph Riepl, eden najbolj znamenitih glasbenih pedagogov sredine 18. stoletja,
je leta 1752 zatrdil uèencu, ki naj bi se pri mojstru nauèil kompozicije: "Skratka: v 14.
dneh se boš nauèil od mene to, èesar sem se jaz od drugih uèil 14 let; seveda, v kolikor boš
vse dobro razumel." (Riepl, 2006, str. 1). Rieplov uèbenik je prvi v vrsti, ki pelje po dolgi
in bogati teoretièni poti do glasbenega oblikoslovja, ki mu je ime podelil A. B. Marx v
tridesetih letih 19. stoletja. Oblikoslovje je v tistem èasu je predstavljalo glavno teorijo
kompozicije. Danes tudi glasbeno šolanje do najvišje stopnje traja pribli no enako dolgo,
15 let, toda tovrstnega nauka o kompoziciji ni mogoèe zaslediti. Obstajajo razliène
teoretiène discipline, domala nobena pa ni na enak naèin zastavljena kot poetološka
203
Leon Stefanija1, Matej Bonin2, Dimitrij Beuermann3, Ada Holcar Brunauer4
1 Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
2 Gimnazija Koper
3, 4 Zavod Republike Slovenije za šolstvo
O KORISTI IN ŠKODI TEORIJE GLASBE V GLASBENEM
IZOBRA EVANJU NA OSNOVNIH IN GLASBENIH ŠOLAH
Izvleèek
Teorija glasbe je šele v 19. stoletju dobila z oblikoslovjem Adolfa Bernharda Marxa celovit sistem,
ki je zdru il posamezne poddiscipline: kontrapunkt, harmonijo, melodiko, ritmiko in metriko. V
tistem èasu je bila teorija glasbe kompozicijski nauk, nauk o ustvarjanju glasbe, pravi glasbena
poetika. Danes je od tega pojmovanja teorije kot opore ustvarjalnosti ostal le še tehnièni del: teorijo
glasbe štejemo zlasti za orodje razumevanja in podajanja osnov glasbenega stavka, ne toliko za
ustvarjalnost. Prispevek se ukvarja z vlogo teorije glasbe v glasbenem izobra evanju danes skozi
perspektivo uèiteljev glasbe v osnovnih šolah in uèiteljev glasbenoteoretiènih predmetov v
glasbenih šolah.
Kljuène besede: teorija glasbe na Slovenskem, pouèevanje teorije glasbe
Abstract
Advantages and Disadvantages of Music Theory Music Education in Primary and Music
School
Music theory has become a comprehensive system in which individual branches (counterpoint,
melody, harmony, rhythm and metrics) complemented one another in the Formenlehre of A. B.
Marx in the first half of the 19th century. Music theory thus became a comprehensive musical
poetics: the doctrine of composing music. Today, the notion of music theory is much more limited.
Music theory functions as a tool for understanding and reproducing the basics of the classical and
romantic musical style, not so much of creating music. The contribution addresses the role of music
theory in the music education on the levels of primary education and within the curriculum of the
public music schools in Slovenia.
Keywords: music theory in Slovenia, music theory education
Uvod
Zgodovinsko se pouk glasbe po kvantitativni plati domala niè ni spremenil e poltretje
stoletje. Joseph Riepl, eden najbolj znamenitih glasbenih pedagogov sredine 18. stoletja,
je leta 1752 zatrdil uèencu, ki naj bi se pri mojstru nauèil kompozicije: "Skratka: v 14.
dneh se boš nauèil od mene to, èesar sem se jaz od drugih uèil 14 let; seveda, v kolikor boš
vse dobro razumel." (Riepl, 2006, str. 1). Rieplov uèbenik je prvi v vrsti, ki pelje po dolgi
in bogati teoretièni poti do glasbenega oblikoslovja, ki mu je ime podelil A. B. Marx v
tridesetih letih 19. stoletja. Oblikoslovje je v tistem èasu je predstavljalo glavno teorijo
kompozicije. Danes tudi glasbeno šolanje do najvišje stopnje traja pribli no enako dolgo,
15 let, toda tovrstnega nauka o kompoziciji ni mogoèe zaslediti. Obstajajo razliène
teoretiène discipline, domala nobena pa ni na enak naèin zastavljena kot poetološka
203
