Page 208 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 208
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
Teoretiène vsebine pri pouku niso problem, te ava je v malem številu ur (1,5 ure v 4. in 5. razredu,
nato pa le še 1 ura tedensko). Prav tako menim, da pri pouku glasbe zaradi UN, uèbenikov in
delovnih zvezkov, ki so nam na voljo ter NPZ-jev, dajemo prevelik poudarek obsegu znanj,
številnim informacijam, preveè je poslušalskih primerov. Zaradi vsega naštetega nam zmanjka
èasa za ponavljanje, ustvarjanje, razmišljanje, spreminjanje, vrednotenje.
V 8.r. bi izpustila nekaj skladateljev, teorijo do 9 .r precej pozabijo, v èem je potem smisel? Teorija
je za uèence, ki ne hodijo v GŠ še vedno nujno zlo.
Glasbeno opismenjevanje naj se osredotoèi samo na osnovo. Zdi se mi , da je za uè. doloèen
prevelik poseg v glasbeno teorijo: lestvice; naj se postavita samo dur in naravni mol, da uè. ugotovi
razliko v zapisu in seveda posledièno v zvoku. Pri glasbi bi moralo biti absolutno veè praktiènega
dela: izvajanja, ustvarjanja in poustvarjanja ... veliko poslušanja in analiziranja poslušane glasbe
in èim manj teoretiziranja. Seveda, osnove teorije naj ostanejo, ostalo pa samo informativno, tudi
po elji uèencev. Tisti, ki pa jih teorija in glasba na sploh, bolj zanimajo, obiskujejo glasbene šole.
Odkar so na šolah izbirni predmeti primanjkuje èasa za vaje pevskih zborov, predvsem v 3. triadi.
Veè medpredmetnega povezovanja, ki bi glasbo povezal-zlil s celotnim OŠ uènim programom.
Kvalitativno branje komentarjev dopušèa povzeti izreèene pomisleke in predloge skozi tri
problemske sklope, ki se med seboj dopolnjujejo:
1) veè praktiènega dela in manj teorije (še posebej v ni jih razredih);
2) tesnejša povezanost teorije z vsakdanjimi vsebinami, tudi tistimi glasbami, ki
otroke obkro a v medijsko nasièenem okolju; in
3) opustitev ali zmanjšani obseg nekaterih glasbenoteoretiènih vsebin (intervali,
lestvice, zgodovinske teme) tako zaradi premajhnega števila ur kot zaradi obeh
predhodnih stališè
Na tem mestu bi kazalo odpreti vrsto nadaljnjih podvprašanj o vsakem od nakazanih treh
sklopov in verjetno dodati še kakšnega. Vsekakor je nadaljnji podrobnejši pregled vsaj
vsake od omenjenih problematik smiseln, èe ne potreben temeljitejše študije. Na tej toèki
poznavanja stanja pouèevanja glasbe in vloge teorije glasbe v pedagoškem procesu v OŠ
je mogoèe zgolj izpostaviti pomen praktiènega, izkustvenega ukvarjanja z glasbo.
Glasbenoteoretiène vsebine, kot nakazujejo odgovori osnovnošolskih uèiteljic in
uèiteljev, bi se bilo smiselno lotevati po naèelu manj je veè.
Glasbena šola
Za razliko od osnovnošolskih uèiteljev, kjer je teorija glasbe nekakšen nebodigatreba, so
uèitelji nauka o glasbi bolj naklonjeni klasièni glasbeni teoriji. Pri njihovih odgovorih
najprej navajam v nadaljevanju podobno ohlapno komentirana (kljub veliko bolj
specifiènim komentarjem glede na posamezne glasbenoteoretiène panoge), kot so tista pri
osnovnošolskih uèiteljih:
Pouk glasbene teorije je na naši šoli moèno zastopan in dobro postavljen. Spreminjala ne bi kaj
dosti, saj se mi uèni naèrt, cilji in program zdijo zadosti zahtevni in jasno postavljeni.
208
Teoretiène vsebine pri pouku niso problem, te ava je v malem številu ur (1,5 ure v 4. in 5. razredu,
nato pa le še 1 ura tedensko). Prav tako menim, da pri pouku glasbe zaradi UN, uèbenikov in
delovnih zvezkov, ki so nam na voljo ter NPZ-jev, dajemo prevelik poudarek obsegu znanj,
številnim informacijam, preveè je poslušalskih primerov. Zaradi vsega naštetega nam zmanjka
èasa za ponavljanje, ustvarjanje, razmišljanje, spreminjanje, vrednotenje.
V 8.r. bi izpustila nekaj skladateljev, teorijo do 9 .r precej pozabijo, v èem je potem smisel? Teorija
je za uèence, ki ne hodijo v GŠ še vedno nujno zlo.
Glasbeno opismenjevanje naj se osredotoèi samo na osnovo. Zdi se mi , da je za uè. doloèen
prevelik poseg v glasbeno teorijo: lestvice; naj se postavita samo dur in naravni mol, da uè. ugotovi
razliko v zapisu in seveda posledièno v zvoku. Pri glasbi bi moralo biti absolutno veè praktiènega
dela: izvajanja, ustvarjanja in poustvarjanja ... veliko poslušanja in analiziranja poslušane glasbe
in èim manj teoretiziranja. Seveda, osnove teorije naj ostanejo, ostalo pa samo informativno, tudi
po elji uèencev. Tisti, ki pa jih teorija in glasba na sploh, bolj zanimajo, obiskujejo glasbene šole.
Odkar so na šolah izbirni predmeti primanjkuje èasa za vaje pevskih zborov, predvsem v 3. triadi.
Veè medpredmetnega povezovanja, ki bi glasbo povezal-zlil s celotnim OŠ uènim programom.
Kvalitativno branje komentarjev dopušèa povzeti izreèene pomisleke in predloge skozi tri
problemske sklope, ki se med seboj dopolnjujejo:
1) veè praktiènega dela in manj teorije (še posebej v ni jih razredih);
2) tesnejša povezanost teorije z vsakdanjimi vsebinami, tudi tistimi glasbami, ki
otroke obkro a v medijsko nasièenem okolju; in
3) opustitev ali zmanjšani obseg nekaterih glasbenoteoretiènih vsebin (intervali,
lestvice, zgodovinske teme) tako zaradi premajhnega števila ur kot zaradi obeh
predhodnih stališè
Na tem mestu bi kazalo odpreti vrsto nadaljnjih podvprašanj o vsakem od nakazanih treh
sklopov in verjetno dodati še kakšnega. Vsekakor je nadaljnji podrobnejši pregled vsaj
vsake od omenjenih problematik smiseln, èe ne potreben temeljitejše študije. Na tej toèki
poznavanja stanja pouèevanja glasbe in vloge teorije glasbe v pedagoškem procesu v OŠ
je mogoèe zgolj izpostaviti pomen praktiènega, izkustvenega ukvarjanja z glasbo.
Glasbenoteoretiène vsebine, kot nakazujejo odgovori osnovnošolskih uèiteljic in
uèiteljev, bi se bilo smiselno lotevati po naèelu manj je veè.
Glasbena šola
Za razliko od osnovnošolskih uèiteljev, kjer je teorija glasbe nekakšen nebodigatreba, so
uèitelji nauka o glasbi bolj naklonjeni klasièni glasbeni teoriji. Pri njihovih odgovorih
najprej navajam v nadaljevanju podobno ohlapno komentirana (kljub veliko bolj
specifiènim komentarjem glede na posamezne glasbenoteoretiène panoge), kot so tista pri
osnovnošolskih uèiteljih:
Pouk glasbene teorije je na naši šoli moèno zastopan in dobro postavljen. Spreminjala ne bi kaj
dosti, saj se mi uèni naèrt, cilji in program zdijo zadosti zahtevni in jasno postavljeni.
208
