Page 207 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 207
Leon Stefanija, Matej Bonin, Dimitrij Beuermann, Ada Holcar Brunauer, O KORISTI IN ŠKODI ...
Opustil bi popolnoma vso teorijo glasbe, saj je v glasbeni šoli dovolj teh snovi. V OŠ se brez teorije
glasbe popolnoma dobro uèi glasbo.
Vsakoletni obiski koncertov resne in popularne glasbe, opere,baleta in ustvarjalnih glasbenih
delavnic
Vsa teorija glasbe, ki je zajeta do 6. razreda v OŠ, bi se morala raztegniti do 9. razreda. Tako bi lahko
vso znanje bilo bolj poglobljeno, oz. bi lahko rekli, da imajo otroci znanje. Sedaj ga pa ne morejo
imeti, ker je premalo èasa!!!! Ves èas imaš obèutek, da te tista zgodovina (po uènem naèrtu) tišèi.
elela bi si veè èasa za glasbeno ustvarjanje in poustvarjanje. Po teh uènih naèrtih pa ga nikakor
nimamo!. V kolikor bi uèenci zares osvojili teoretièno znanje glasbe, bi dobili veliko veè mo nosti
glasbenega izra anje v prihodnjem ivljenju. Še intenzivneje bi razvili glasove, tudi tisti, ki ne
obiskujejo pevskega zbora. Sicer pa ne bi bilo slabo, èe se pokuka tudi v kak drugi sistem. Npr. v
Waldorfsko šolo - kako zelo pomembna je tam umetnost. Dnevno!!! Ne samo eno uro na teden!
Opustila bi zgodovino glasbe. Je nesmiselna in èas kateri je namenjen GUM je vstran vr en, v
kolikor se ukvarjamo z zgodovino!!!!!!!
Ostane naj pri osnovah, da so uèenci splošno izobra eni.
Niè ne bi opustila, èe bi bil predmet GUM 2x na teden, tako pa je zelo, zelo natrpan program
predvsem v 5., 7. in 8. razredu.
Manjkajo vsebine sodobne ‘aktualne’ glasbene govorice, ki je blizu mladim.
Izpustila bi lestvice in intervale.
Èe bi hoteli VEÈ IGRATI / Orff in druga glasbila/, bi morali imeti nujno manjše skupine uèencev.
V velikih oddelkih je organizacijsko to velik problem, èeprav nam to uèni naèrt nalaga/omogoèa.
Verjetno to ni odg. k vašemu vprašanju...
Na splošno veè raznolikega pevskega materiala (tudi priredbe sodobnejših popularnih pesmi), na
splošno veèji repertoar, iz katerega lahko uèitelj sam èrpa in izbere primerne pesmi (glede na
sposobnosti v razredu in motivaciji uèencev) in seveda veè povezave teorije s praktiènimi primeri,
veè vaj za vsebine iz teoretiènega podroèja v tretji triadi.
Glasbene vsebine so lepo porazdeljene po razredih. Veliko la je bi bilo uèiti, èe bi za vso snov imeli
na voljo dve uri na teden, kar je verjetno utopija. Znatno veè pa bi lahko ustvarjali, èe bi glasba bila
v OŠ brez številènih ocen in NPZ. Èe e mora glasba biti ocenjena, predlagam zgolj dve opisni
oceni: zelo uspešno in uspešno.
Po starih uèbenikih je glasbene teorije preveè v 6. razredu, v višjih razredih pa samo še uporaba
le-te. Jaz bi prestavila nekaj glasbene teorije iz 6. razreda v 5. razred, da se do 7. razreda dopolni
vsa poglavja glasbene teorije.
Manj podatkov in gl. zgodovine in veè praktiènega dela, ne le petja.
Veè poudarka na tem, da se uèenci znajdejo v notnem zapisu. Ni nujno, da poznajo lestvice,
intervale in sozvoèja. Pomembno je, da znajo slediti poteku melodije in prebrati besedilo, èe ima veè
kitic in je podpisano pod notami.
Vreden je razmislek o uporabi solmizacije in glasbene abecede ... ali je resnièno potrebno oboje v
drugi triadi ter uporabo lestvic ... bistveno veè bi morali narediti v izra anju, opolnomoèenju
uèencev z glasbenimi izrazi, manj teorije in veè izkustva - izvajanja (od petja, igranja do giba).
207
Opustil bi popolnoma vso teorijo glasbe, saj je v glasbeni šoli dovolj teh snovi. V OŠ se brez teorije
glasbe popolnoma dobro uèi glasbo.
Vsakoletni obiski koncertov resne in popularne glasbe, opere,baleta in ustvarjalnih glasbenih
delavnic
Vsa teorija glasbe, ki je zajeta do 6. razreda v OŠ, bi se morala raztegniti do 9. razreda. Tako bi lahko
vso znanje bilo bolj poglobljeno, oz. bi lahko rekli, da imajo otroci znanje. Sedaj ga pa ne morejo
imeti, ker je premalo èasa!!!! Ves èas imaš obèutek, da te tista zgodovina (po uènem naèrtu) tišèi.
elela bi si veè èasa za glasbeno ustvarjanje in poustvarjanje. Po teh uènih naèrtih pa ga nikakor
nimamo!. V kolikor bi uèenci zares osvojili teoretièno znanje glasbe, bi dobili veliko veè mo nosti
glasbenega izra anje v prihodnjem ivljenju. Še intenzivneje bi razvili glasove, tudi tisti, ki ne
obiskujejo pevskega zbora. Sicer pa ne bi bilo slabo, èe se pokuka tudi v kak drugi sistem. Npr. v
Waldorfsko šolo - kako zelo pomembna je tam umetnost. Dnevno!!! Ne samo eno uro na teden!
Opustila bi zgodovino glasbe. Je nesmiselna in èas kateri je namenjen GUM je vstran vr en, v
kolikor se ukvarjamo z zgodovino!!!!!!!
Ostane naj pri osnovah, da so uèenci splošno izobra eni.
Niè ne bi opustila, èe bi bil predmet GUM 2x na teden, tako pa je zelo, zelo natrpan program
predvsem v 5., 7. in 8. razredu.
Manjkajo vsebine sodobne ‘aktualne’ glasbene govorice, ki je blizu mladim.
Izpustila bi lestvice in intervale.
Èe bi hoteli VEÈ IGRATI / Orff in druga glasbila/, bi morali imeti nujno manjše skupine uèencev.
V velikih oddelkih je organizacijsko to velik problem, èeprav nam to uèni naèrt nalaga/omogoèa.
Verjetno to ni odg. k vašemu vprašanju...
Na splošno veè raznolikega pevskega materiala (tudi priredbe sodobnejših popularnih pesmi), na
splošno veèji repertoar, iz katerega lahko uèitelj sam èrpa in izbere primerne pesmi (glede na
sposobnosti v razredu in motivaciji uèencev) in seveda veè povezave teorije s praktiènimi primeri,
veè vaj za vsebine iz teoretiènega podroèja v tretji triadi.
Glasbene vsebine so lepo porazdeljene po razredih. Veliko la je bi bilo uèiti, èe bi za vso snov imeli
na voljo dve uri na teden, kar je verjetno utopija. Znatno veè pa bi lahko ustvarjali, èe bi glasba bila
v OŠ brez številènih ocen in NPZ. Èe e mora glasba biti ocenjena, predlagam zgolj dve opisni
oceni: zelo uspešno in uspešno.
Po starih uèbenikih je glasbene teorije preveè v 6. razredu, v višjih razredih pa samo še uporaba
le-te. Jaz bi prestavila nekaj glasbene teorije iz 6. razreda v 5. razred, da se do 7. razreda dopolni
vsa poglavja glasbene teorije.
Manj podatkov in gl. zgodovine in veè praktiènega dela, ne le petja.
Veè poudarka na tem, da se uèenci znajdejo v notnem zapisu. Ni nujno, da poznajo lestvice,
intervale in sozvoèja. Pomembno je, da znajo slediti poteku melodije in prebrati besedilo, èe ima veè
kitic in je podpisano pod notami.
Vreden je razmislek o uporabi solmizacije in glasbene abecede ... ali je resnièno potrebno oboje v
drugi triadi ter uporabo lestvic ... bistveno veè bi morali narediti v izra anju, opolnomoèenju
uèencev z glasbenimi izrazi, manj teorije in veè izkustva - izvajanja (od petja, igranja do giba).
207
