Page 206 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 206
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek

Velikokrat manjka uèiteljeva kreativnost, za kar je odgovoren posameznik sam....
Uèitelji smo preveè ukalupljeni v uènem naèrtu. Preveè je teoretiziranja in premalo èasa ostane za
ustvarjanje!

Pri glasbeni umetnosti ob glasbi rišejo, se plesno izra ajo, povezujejo glasbeno kulturo z
umetnostno zgodovino in splošno zgodovino. Pišejo tudi besedila na znano glasbo, ampak ne bi
rekla, da je to teorija glasbe. [...], otrok pa dejansko notno ne opismenimo.

Brez teorije in pojmov, ki jih ne uporabijo pri igranju na glasbila ali petju, samo èimveè petja in
poslušanja dobre glasbe z pogovorom in komentarji. Teorija je za glasbeno šolo!!!!!

Veèji poudarek bi moral biti na izvajanju glasbe, kar pa je za uèitelja zelo zahtevno, za uèence pa
zelo za eljeno.

Na splošno menim, da so uèni naèrti prenatrpani

Mogoèe veè poudarka pri ritmu [...], so jim hitri in komplicirani ritmi tuji, vendar motivacija za
uèenje je moènejša.

Samo informativno poznavanje C-durove lestvice, brez G dura, F dura, D dura in informativno a
molova l. Nikakor ne bi razmišljala o vkljuèevanju še kakšnih intervalov - to je stvar glasbene šole.
Izvajanje, ustvarjanje, kritièna analiza... to bi postavila pred samo teoretièno vsebino (teorijo kot
notno opismenjevanje ipd.)

Teoretiène vsebine so mlajšim preveè abstraktne. Cilje dosegajo le nekateri [...] Podobno velja za
zgodovino glasbe v tretji triadi.

Molovo lestvico bi opustila oziroma bi z njo uèence le seznanila

Manj teorije, imeti bi morali veè èasa za praktièno preizkušanje in igranje na razliène inštrumente.
Ne bi se toliko poglabljala v oblikoslovje, ki se mi zdi prevelik balast, uvedla bi veè praktiènega dela
(igranje po Orffovih metodah)

Preveè teoretiziranja, premalo petja in aktivnega pouka glasbe.

Vsega je preveè, snov je preobse na za eno uro na teden. Opustili bi nekaj teoretiènih vsebin
(lestvice, intervale, sestavljene takte). Potrebno bi bilo dodati veè ur glasbene umetnosti.

9. razred: serialna glasba, aleatorièna glasba, ekspresionizem so za uèence povsem neprimerne, saj
s tem oni nimajo nikakršnega stika v ivljenju. Tudi tisti, ki obiskujejo glasbeno šolo, me gledajo kot
da sem padel iz lune, ko jim to razlagam. Pri razlagi sem sicer uspešen, a to z njihovim realnim
ivljenjem nima niè skupnega. 8. razred pri romantiki je absolutno preveè skladateljev in vseh
mogoèih glasbenih oblik npr. samospev, klavirska miniatura, verizem v operi, simfonièna
pesnitev, itd. Kakšno ima to funkcijo v njihovem ivljenju. 7. razred: opustiti vse mogoèe znanosti
o srednjem veku in renesansi, saj razen Gallusa, ki je naš skladateljski ponos, na njih to ne naredi
ivljenjski vtis. Splošno sem mnenja, da morajo uèenci pri pouku GUM prejeti to kar jim bo v
ivljenju pomagalo in koristilo. Mnogo bolj pomembno je njihovo samostojno ustvarjanje kot pa
vse teorije sveta. Preveè je informacij, ki se jih mnogi nauèijo samo za trenutek ocenjevanja
znanja, nato pa èez dva dni niti nima pojma o teh snoveh. Seveda so vedno nekateri, ki so pri tem
bolj uspešni ampak ob misli na povpreènega poslušalca glasbe moramo biti mnogo bolj popustljivi.

206
   201   202   203   204   205   206   207   208   209   210   211