Page 204 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 204
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
teorija: vse se nanašajo na posamezen segment obvladovanja (prepoznavanja in
podajanja) znaèilnosti glasbenega stavka klasiènega repertorija.
Ob pogledu na slovensko tradicijo pouèevanja teorije glasbe je te ko spregledati bogato
dedišèino, o kateri sta celoviteje in sintetièno pisali zlasti L. Winkler (2006) in J. Grazio
(2016).1 Razen zadnjih uèbenikov v obtoku je veèina uèbenikov bolj ali manj samo še
zgodovinsko zanimivih, kljub temu, da so nekatere vsebine iz preteklosti povsem
identiène z današnjimi. Èas je bolj naklonjen pozabljanju starega, primerjave med starimi
in novimi priroèniki (tudi teorije glasbe) so kveèjemu površinske in uhajajo akademskemu
zanimanju, èeprav so mo nosti za primerjavo in nadgrajevanje zaradi elektronskega
dostopa do veèine virov niso bile nikoli bolj priroène za analizo. Na tem mestu je smiselno
ponoviti glasbenopedagoški (in vsekakor tudi muzikološki) pomislek, ki ga je na svojem
predavanju ob 200-letnici javnega glasbenega šolstva na Slovenskem izpostavila L.
Winkler, namreè da niso vse stare stvari slabše od novejših in da niso niti vse nove stvari
boljše od starih.
Vrsto slovenskih priroènikov, ki so na voljo za pouèevanje teorije glasbe, je treba seveda
dopolniti z vedno veèjim izborom kakovostnih spletnih pripomoèkov za pouèevanje
glasbe. Sodeè po obstojeèih mo nostih pouèevanja glasbenoteoretiènih vsebin2 bi lahko
prièakovali izvrstno glasbenoteoretièno podkovanost tako pri uèencih v osnovni šoli
kakor tudi v splošni kulturi, da ne omenjamo glasbenih šol. Delno to verjetno dr i: mnogi,
ki se elijo uèiti, imajo dobre mo nosti, da pridejo do kakovostnega znanja tudi kot
samouki. Nikoli se ni za ustvarjalce glasbe štelo toliko ljudi, kot danes: o tem prièa
razmerje èlanov na Društvu slovenskih skladateljev (okoli 120) in tistih na SAZAS-u
(okoli 6000). Nekoè je znanje teorije glasbe vsekakor pomagalo k diferenciaciji tistih, ki
so vsaj tehnièno bolj usposobljeni za ustvarjanje v primerjavi s tistimi, ki niso bili dele ni
pouka glasbene teorije. Mo nosti poznavanja seveda ne ka e enaèiti z dejanskim
poznavanjem. Kakšno je dejansko poznavanje teorije glasbe danes?
Študije o analizi pouèevanja teorije glasbe na Slovenskem ni najti na enem mestu, èeprav
obstaja vrsta pedagogov, ki so temu posvetili strokovno ivljenje. Podatki o poznavanju
osnov (teorije) glasbe med širšo populacijo prav tako niso na voljo (recimo o notalnosti);
pismenost v umetnostih, tudi glasbeni, nima enakega statusa kot denimo splošno
opismenjevanje ali pa uporabna pismenost, kljub temu, da nikoli ni bilo veè poudarjanja
kreativnosti, vloge ustvarjalnosti in domišljije kot danes. Na tem mestu bi se tako
spodobila vsaj kaka glasbenoteoretièna analiza ustreznosti, utemeljenosti ali korektnosti
glasbenoteoretiènih priroènikov in procesov prisvajanja znanja o glasbenem stavku na
Slovenskem. Ker èesa podobnega ni, ka e tovrstno študijo v bodoèe toplo podpreti.
V nadaljevanju predstavljamo pilotsko študijo o vlogi teorije glasbe danes. Ponujamo
vpogled na dojemanje obstojeèega pedagoškega gradiva pri tistih najbolj pristojnih za
širitev znanja o osnovah glasbenega jezika – pri uèiteljih glasbe na osnovni šoli (OŠ) in
1 Kratek poljuden pregled je na voljo tudi spletno na naslovu
http://slovenskaglasbenadela.ff.uni-lj.si/?page_id=433 (obiskano: 1. 11. 2016).
2 Mislimo na dostopnost literature, ki zadeva glasbo in jo ponujajo razlièni formalni in neformalni mediji,
zlasti spletni – plaèljivi in brezplaèni –, ki se ukvarjajo z glasbenimi vsebinami.
204
teorija: vse se nanašajo na posamezen segment obvladovanja (prepoznavanja in
podajanja) znaèilnosti glasbenega stavka klasiènega repertorija.
Ob pogledu na slovensko tradicijo pouèevanja teorije glasbe je te ko spregledati bogato
dedišèino, o kateri sta celoviteje in sintetièno pisali zlasti L. Winkler (2006) in J. Grazio
(2016).1 Razen zadnjih uèbenikov v obtoku je veèina uèbenikov bolj ali manj samo še
zgodovinsko zanimivih, kljub temu, da so nekatere vsebine iz preteklosti povsem
identiène z današnjimi. Èas je bolj naklonjen pozabljanju starega, primerjave med starimi
in novimi priroèniki (tudi teorije glasbe) so kveèjemu površinske in uhajajo akademskemu
zanimanju, èeprav so mo nosti za primerjavo in nadgrajevanje zaradi elektronskega
dostopa do veèine virov niso bile nikoli bolj priroène za analizo. Na tem mestu je smiselno
ponoviti glasbenopedagoški (in vsekakor tudi muzikološki) pomislek, ki ga je na svojem
predavanju ob 200-letnici javnega glasbenega šolstva na Slovenskem izpostavila L.
Winkler, namreè da niso vse stare stvari slabše od novejših in da niso niti vse nove stvari
boljše od starih.
Vrsto slovenskih priroènikov, ki so na voljo za pouèevanje teorije glasbe, je treba seveda
dopolniti z vedno veèjim izborom kakovostnih spletnih pripomoèkov za pouèevanje
glasbe. Sodeè po obstojeèih mo nostih pouèevanja glasbenoteoretiènih vsebin2 bi lahko
prièakovali izvrstno glasbenoteoretièno podkovanost tako pri uèencih v osnovni šoli
kakor tudi v splošni kulturi, da ne omenjamo glasbenih šol. Delno to verjetno dr i: mnogi,
ki se elijo uèiti, imajo dobre mo nosti, da pridejo do kakovostnega znanja tudi kot
samouki. Nikoli se ni za ustvarjalce glasbe štelo toliko ljudi, kot danes: o tem prièa
razmerje èlanov na Društvu slovenskih skladateljev (okoli 120) in tistih na SAZAS-u
(okoli 6000). Nekoè je znanje teorije glasbe vsekakor pomagalo k diferenciaciji tistih, ki
so vsaj tehnièno bolj usposobljeni za ustvarjanje v primerjavi s tistimi, ki niso bili dele ni
pouka glasbene teorije. Mo nosti poznavanja seveda ne ka e enaèiti z dejanskim
poznavanjem. Kakšno je dejansko poznavanje teorije glasbe danes?
Študije o analizi pouèevanja teorije glasbe na Slovenskem ni najti na enem mestu, èeprav
obstaja vrsta pedagogov, ki so temu posvetili strokovno ivljenje. Podatki o poznavanju
osnov (teorije) glasbe med širšo populacijo prav tako niso na voljo (recimo o notalnosti);
pismenost v umetnostih, tudi glasbeni, nima enakega statusa kot denimo splošno
opismenjevanje ali pa uporabna pismenost, kljub temu, da nikoli ni bilo veè poudarjanja
kreativnosti, vloge ustvarjalnosti in domišljije kot danes. Na tem mestu bi se tako
spodobila vsaj kaka glasbenoteoretièna analiza ustreznosti, utemeljenosti ali korektnosti
glasbenoteoretiènih priroènikov in procesov prisvajanja znanja o glasbenem stavku na
Slovenskem. Ker èesa podobnega ni, ka e tovrstno študijo v bodoèe toplo podpreti.
V nadaljevanju predstavljamo pilotsko študijo o vlogi teorije glasbe danes. Ponujamo
vpogled na dojemanje obstojeèega pedagoškega gradiva pri tistih najbolj pristojnih za
širitev znanja o osnovah glasbenega jezika – pri uèiteljih glasbe na osnovni šoli (OŠ) in
1 Kratek poljuden pregled je na voljo tudi spletno na naslovu
http://slovenskaglasbenadela.ff.uni-lj.si/?page_id=433 (obiskano: 1. 11. 2016).
2 Mislimo na dostopnost literature, ki zadeva glasbo in jo ponujajo razlièni formalni in neformalni mediji,
zlasti spletni – plaèljivi in brezplaèni –, ki se ukvarjajo z glasbenimi vsebinami.
204
