Page 205 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 205
Leon Stefanija, Matej Bonin, Dimitrij Beuermann, Ada Holcar Brunauer, O KORISTI IN ŠKODI ...

uèiteljih nauka o glasbi in solfeggia na glasbenih šolah (GŠ). Gre torej za pilotsko študijo
o vlogi teorije glasbe v pedagoškem procesu in tovrstna študija nikakor ne more
nadomestiti temeljitega pretresa glasbenoteoretiènih vsebin s strani poznavalcev. Njen
namen je samo opozoriti na razmerje med teorijo glasbe in praktiènim (po)zna(va)njem,
kot to razmerje do ivljajo pedagogi glasbe. Dejstvo je seveda, da se tudi to spreminja, tako
da se prispevek nanaša samo na èas, v katerem je bila študija izvedena.

Zasnova študije

Pripravili smo tri anonimne spletne ankete o stanju na podroèju pouèevanja teorije glasbe
na treh ravneh izobra evanja s preprostim izhodišèem pred oèmi, namreè da je teorija
glasbe opazovanje tega, kar ponavadi nagovarjamo kot »glasbeni jezik«. Èas
izpolnjevanja anket je bil od sredine septembra do sredine novembra 2016, poslani so bili
na vse naslove javnih šol in glasbenih šol prek Zavoda za šolstvo Republike Slovenije.
Dve anketi sta dobili odgovore, tretja pa še ne (od profesorjev na umetniških gimnazijah še
ni bilo zadostnega števila odgovorov). Zato je v nadaljevanju vkljuèen samo prikaz stališè
uèiteljev glasbe v OŠ, ki se jih je odzvalo 75, in 35 uèiteljev nauka o glasbi (NOG) na GŠ
glasbeni šoli.3

Vprašalnika sta imela po dva tematska bloka. Prvi tematski blok se je osredotoèal na
konkretne glasbenoteoretiène vsebine, ki so opredeljene z veljavnima uènima naèrtoma za
pouk glasbe na devetletkah in pouk nauka o glasbi in solfeggia v javno priznanih
glasbenih šolah. Tu je šlo za izbor vprašanj o tistih vsebina, ki jih lahko štejemo za
relevantne pokazatelje veèine drugih, ki jih anketa ni zajela. Drugi tematski sklop vprašanj
se je ukvarjal z vlogo teorije glasbe v okviru celotnega pedagoškega procesa: o
priljubljenosti, te avnosti, potrebi po dodajanju, spreminjanju ali izpušèanju snovi,
spodbujanju k aktivnemu ukvarjanju z glasbo. Èeprav sta oba sklopa pomembna, se v
nadaljevanju osredotoèamo samo na drugega, ki ga opazujemo tudi skozi komentarje, ki
so jih pedagogi navedli ob izpolnjevanju ankete. Komentarji so podani najprej za OŠ, nato
za GŠ.

Osnovna šola

Za osnovno šolo je razmeroma indikativen odgovor, da je skoraj 80% uèiteljev izrecno
proti kakršnemu koli dodajanju vsebin. Nasprotno, dobrih 63% bi v OŠ izrecno opustilo
doloèene glasbenoteoretiène vsebine. Od vseh sklepnih komentarjev – te prispevala dobra
polovica anketiranih –, je mogoèe izlušèiti naslednja stališèa. Okrepljeni izrazi so po
našem preprièanju kljuèni pojmi (zaradi la je berljivosti), gre za citate, èeprav besedilo
navajamo brez sicer uveljavljenih narekovajev:

3 Ankete so dostopne na spletu in sicer:
Vprašalnik za uèitelje teorije glasbe na glasbenih šolah: https://goo.gl/forms/N60RbiGFiVGT5dJ62 ,
Vprašalnik za uèitelje glasbe na osnovnih šolah: https://goo.gl/forms/4uRtItg83NgqkVda2 ,
Vprašalnik za uèitelje teorije glasbe na srednjih šolah: https://goo.gl/forms/q4e2lVC7Mf2OHmdY2.
Uèitelji bodo vabljeni k ponovnemu izpolnjevanju èez dve leti.

205
   200   201   202   203   204   205   206   207   208   209   210