Page 209 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 209
Leon Stefanija, Matej Bonin, Dimitrij Beuermann, Ada Holcar Brunauer, O KORISTI IN ŠKODI ...
Predlagam veèjo uporabo sodobnih tehnoloških pripomoèkov.
Menim, da bi celoten program moral v veèji meri izhajati iz prakse. Preko raznolikih ritmiènih in
melodiènih vaj in s temeljito analizo le-teh, bi uèenci bolj spontano in do iveto usvojili cilje uènih
vsebin.
K ODLIÈNIM UÈBENIKOM bi dodala zvoène posnetke.
Veè interakcije med poukom instrumenta in naukom o glasbi. Tu ima pomembno vlogo uèitelj
instrumenta ali od uèenca prièakuje glasbenoteoretièno znanje, ki ga potrebuje pri izvajanju
skladb.
Spoštovani, glede na to, da naš predmet poimenujete pouk teorije v ni ji glasbeni šoli - pa ko vemo,
da je naziv predmeta povsem drugaèen in da je tki. teorija le delèek sicer vseobsegajoèega, kar
zame, kot uèiteljico, predstavlja predmet nauk o glasbi - ne bi prav nièesar spreminjala, opušèala
ali dodajala. e desetletja stremim k temu, da balansiram med zapovedanim (uèni naèrt in druge
smernice) ter realnostjo v razredu. Vèasih la je, drugiè te je, vselej z mnogo osebne note, z eljo, da
bi v uèencih vzbudila zavedanje, delèek èesa so; delèek glasbene umetnosti, ki je smetana med
umetnostmi in da so privilegirani, da se je lahko dotikajo, dotaknejo. Nekdo skozi poslušanje
svetovne glasbene zakladnice, drugi skozi zapisovanje lestvic. Èutiti hvale nost zaradi lepote, ki ji
reèemo - glasba.
Nauk o glasbi je zelo “teoretski”, iz dosedanje prakse sem ugotovila, da se mora bistveno veè
izvajati-prepevati in sama vedno dajem prednost izvajanju-petju-poslušanju pred zapisovanjem.
Tudi pri nekaterih uèbenikih za NGL je glede tega veliko prevelik poudarek na zapisovanju
(“mrtvem” raèunanju intervalnih razmerij in akordov). Pouk je za uèence zelo zahteven po
intelektualni in glasbeni plati, v zadnjem èasu (5-10 let) imajo otroci velike te ave z daljšo
koncentracijo, kar pa je pri glasbi še kako potrebno. Mislim, da bi bil e èas, da odpravimo tudi
dvojnost glasbenega opismenjevanja v prvem razredu in se osredotoèimo na tonsko abecedo. Še
komentar: NGL je v glasbenem opismenjevanju absolutno potreben, morali pa bi nekatere vsebine
prilagoditi instrumentalnemu pouku. Npr: bistveno prej bi morali obravnavati molove lestvice,
seveda starosti primerno.
V prvem triletju bi se bolj osredotoèila samo na branje notnih zapisov v violinskem in basovskem
kljuèu in bi nekoliko manj pozornosti posveèala teoretiènim vsebinam kot so npr. lestvice,
intervali ... Zgolj branje in izvajanje ter seveda zapisovanje ritma in tonskih višin (ritmièni in
melodièni nareki). Ker prav to pri instrumentu najveè potrebujejo. Preveè je nekih dodatnih stvari,
ki uèencem v tem starostnem obdobju ne koristijo toliko in bi jih kasneje z lahkoto spoznali in
razumeli. Obenem bi od uèiteljev instrumenta morali zahtevati veè pojasnjevanja teoretiènih
zakonitosti skozi konkretne glasbene primere. al tega kolegi ne poènejo vedno tako, kot bi bilo
potrebno in èakajo vse le uèitelje nauka o glasbi: “Kdaj boste e konèno obravnavali ta in ta
problem”? Menim tudi, da je v 1. letniku nauka o glasbi po uènem naèrtu premalo snovi - lahko bi
posegli v dvakrat èrtano oktavo in malo oktavo v violinskem kljuèu, ker otroci to vse uporabljajo pri
instrumentih. Tudi uvedba basovskega kljuèa je dokaj pozna - pianisti, harmonikarji in nizka
glasbila imajo potrebo tudi po tem.
Edina glasbena “tehnologija”, ki je kakorkoli potrebna za posameznika je Youtube. Korist
projektorjev, slikanic, interaktivnih tabel in drugih orodij je v primerjavi s svinènikom in notnim
zvezkom nièna. Prav tako je potrebno opustiti pouèevanje po tabelah in klaviaturah, saj nimajo
zveze z instrumentom, ki ga posamezniki igrajo. Ocena kakršne koli uspešnosti je subjektivna, v
celoti gre za napredek, ki uèenca opremi za glasbeno ivljenje (ali pa tega al ne dose e).
209
Predlagam veèjo uporabo sodobnih tehnoloških pripomoèkov.
Menim, da bi celoten program moral v veèji meri izhajati iz prakse. Preko raznolikih ritmiènih in
melodiènih vaj in s temeljito analizo le-teh, bi uèenci bolj spontano in do iveto usvojili cilje uènih
vsebin.
K ODLIÈNIM UÈBENIKOM bi dodala zvoène posnetke.
Veè interakcije med poukom instrumenta in naukom o glasbi. Tu ima pomembno vlogo uèitelj
instrumenta ali od uèenca prièakuje glasbenoteoretièno znanje, ki ga potrebuje pri izvajanju
skladb.
Spoštovani, glede na to, da naš predmet poimenujete pouk teorije v ni ji glasbeni šoli - pa ko vemo,
da je naziv predmeta povsem drugaèen in da je tki. teorija le delèek sicer vseobsegajoèega, kar
zame, kot uèiteljico, predstavlja predmet nauk o glasbi - ne bi prav nièesar spreminjala, opušèala
ali dodajala. e desetletja stremim k temu, da balansiram med zapovedanim (uèni naèrt in druge
smernice) ter realnostjo v razredu. Vèasih la je, drugiè te je, vselej z mnogo osebne note, z eljo, da
bi v uèencih vzbudila zavedanje, delèek èesa so; delèek glasbene umetnosti, ki je smetana med
umetnostmi in da so privilegirani, da se je lahko dotikajo, dotaknejo. Nekdo skozi poslušanje
svetovne glasbene zakladnice, drugi skozi zapisovanje lestvic. Èutiti hvale nost zaradi lepote, ki ji
reèemo - glasba.
Nauk o glasbi je zelo “teoretski”, iz dosedanje prakse sem ugotovila, da se mora bistveno veè
izvajati-prepevati in sama vedno dajem prednost izvajanju-petju-poslušanju pred zapisovanjem.
Tudi pri nekaterih uèbenikih za NGL je glede tega veliko prevelik poudarek na zapisovanju
(“mrtvem” raèunanju intervalnih razmerij in akordov). Pouk je za uèence zelo zahteven po
intelektualni in glasbeni plati, v zadnjem èasu (5-10 let) imajo otroci velike te ave z daljšo
koncentracijo, kar pa je pri glasbi še kako potrebno. Mislim, da bi bil e èas, da odpravimo tudi
dvojnost glasbenega opismenjevanja v prvem razredu in se osredotoèimo na tonsko abecedo. Še
komentar: NGL je v glasbenem opismenjevanju absolutno potreben, morali pa bi nekatere vsebine
prilagoditi instrumentalnemu pouku. Npr: bistveno prej bi morali obravnavati molove lestvice,
seveda starosti primerno.
V prvem triletju bi se bolj osredotoèila samo na branje notnih zapisov v violinskem in basovskem
kljuèu in bi nekoliko manj pozornosti posveèala teoretiènim vsebinam kot so npr. lestvice,
intervali ... Zgolj branje in izvajanje ter seveda zapisovanje ritma in tonskih višin (ritmièni in
melodièni nareki). Ker prav to pri instrumentu najveè potrebujejo. Preveè je nekih dodatnih stvari,
ki uèencem v tem starostnem obdobju ne koristijo toliko in bi jih kasneje z lahkoto spoznali in
razumeli. Obenem bi od uèiteljev instrumenta morali zahtevati veè pojasnjevanja teoretiènih
zakonitosti skozi konkretne glasbene primere. al tega kolegi ne poènejo vedno tako, kot bi bilo
potrebno in èakajo vse le uèitelje nauka o glasbi: “Kdaj boste e konèno obravnavali ta in ta
problem”? Menim tudi, da je v 1. letniku nauka o glasbi po uènem naèrtu premalo snovi - lahko bi
posegli v dvakrat èrtano oktavo in malo oktavo v violinskem kljuèu, ker otroci to vse uporabljajo pri
instrumentih. Tudi uvedba basovskega kljuèa je dokaj pozna - pianisti, harmonikarji in nizka
glasbila imajo potrebo tudi po tem.
Edina glasbena “tehnologija”, ki je kakorkoli potrebna za posameznika je Youtube. Korist
projektorjev, slikanic, interaktivnih tabel in drugih orodij je v primerjavi s svinènikom in notnim
zvezkom nièna. Prav tako je potrebno opustiti pouèevanje po tabelah in klaviaturah, saj nimajo
zveze z instrumentom, ki ga posamezniki igrajo. Ocena kakršne koli uspešnosti je subjektivna, v
celoti gre za napredek, ki uèenca opremi za glasbeno ivljenje (ali pa tega al ne dose e).
209
