Page 256 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 256
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
Uvod
Naèin, kako vidimo sami sebe na razliènih podroèjih svojega delovanja, torej kakšna je
naša slika o sebi, ima pomemben vpliv na uspešnost v ivljenju, pa tudi na naše psihièno
blagostanje. Naša samopodoba se zaène graditi e zelo zgodaj in je socialni konstrukt, na
katerega pomembno vplivajo najprej starši ali skrbniki, pozneje vzgojitelji in uèitelji, v
obdobju adolescence pa tudi vrstniki in mediji. Glasbena šola je prostor, ki posamezniku
omogoèi, da oblikuje svojo identiteto, je okolje, ki otroku ponudi mo nost, da prek
obèutka glasbene kompetentnosti s pomoèjo pozitivnih izkušenj in oblikovanja
samoregulacijskih vešèin razvije zdravo in stabilno samopodobo. Glasbena šola
marsikateremu otroku predstavlja okolje, kjer najde svoj pravi jaz, ga izrazi, uresnièi in
razvija, kjer se lahko izka e in pridobi bogate izkušnje, ki mu pomagajo tudi na drugih
podroèjih ivljenja. Pri tem odigra zelo pomembno vlogo uèitelj. In èe govorimo o
uèenèevi samopodobi, so predvsem osebnostne lastnosti uèitelja tiste, ki najpomembneje
vplivajo na izgrajevanje uèenèeve slike o sebi kot glasbenika in èloveka nasploh. Zato
smo ta pomembni psihološki konstrukt eleli preuèiti tudi v okviru glasbenega šolanja.
Opredelitev splošne, uène in glasbene samopodobe
Samopodoba je eden najbolj preuèevanih konstruktov na podroèju psihologije. ”Je eno
izmed temeljnih podroèij osebnosti, ki se postopno oblikuje od otroštva dalje in se
spreminja ter razvija celo ivljenje. Predstavlja celoto predstav, stališè, potez, lastnosti,
mnenj in drugih psihiènih vsebin, ki jih èlovek pripisuje samemu sebi” (Kobal, 2000, str.
9). Zajema obèutke samozaupanja, lastne vrednosti, samosprejemanja in obèutek
kompetentnosti, ki se oblikuje prek izkušenj in je moèno pogojen z atribucijami ter
ocenjevanjem posameznikovega vedenja s strani pomembnih ostalih (Shavelson idr.,
1976). Preden se lotimo opredeljevanja samopodobe, je potrebno povedati, da na tem
podroèju še vedno vlada terminološka neenotnost. Pogostokrat se enaèijo termini
samopodoba, samospoštovanje, samouèinkovitost in samozavest. Mojca Juriševiè (1997),
najvidnejša raziskovalka samopodobe v slovenskem prostoru, navaja, da za ta koncept
tudi pri tujih avtorjih zasledimo razliène izraze. Najpogosteje se uporablja termin
self-concept, pogostokrat pa se sreèamo z izrazi self-esteem, self-image, self-shema,
self-understanding, self-appraisal in self-efficiacy. V slovenskem strokovnem prostoru se
ravno tako pojavljajo terminološke te ave, pri èemer nekateri naši avtorji razumejo
samopodobo kot pojem samega sebe (npr. Z. Cugmas), pojem sebe (npr. T. Lamovec),
posameznikov jaz – self (npr. Musek). Branden (1992), ki velja za zaèetnika sodobnega
pojmovanja samopodobe, jo opredeljuje kot vsoto samouèinkovitosti (zaupanje v lastne
sposobnosti in sposobnost samonadzora) in samospoštovanja (pozitivna stališèa do sebe
in zaupanje v lastne vrednote).
Samopodobo lahko opredelimo kot kognitivno reprezentacijo lastnega jaza. To je socialni
konstrukt, ki vsebuje splet hierarhièno urejenih samozaznav na razliènih podroèjih
posameznikovega delovanja. Samopodoba je razvojno pogojena in se oblikuje na podlagi
socialnih interakcij (Juriševiè, 1997).
256
Uvod
Naèin, kako vidimo sami sebe na razliènih podroèjih svojega delovanja, torej kakšna je
naša slika o sebi, ima pomemben vpliv na uspešnost v ivljenju, pa tudi na naše psihièno
blagostanje. Naša samopodoba se zaène graditi e zelo zgodaj in je socialni konstrukt, na
katerega pomembno vplivajo najprej starši ali skrbniki, pozneje vzgojitelji in uèitelji, v
obdobju adolescence pa tudi vrstniki in mediji. Glasbena šola je prostor, ki posamezniku
omogoèi, da oblikuje svojo identiteto, je okolje, ki otroku ponudi mo nost, da prek
obèutka glasbene kompetentnosti s pomoèjo pozitivnih izkušenj in oblikovanja
samoregulacijskih vešèin razvije zdravo in stabilno samopodobo. Glasbena šola
marsikateremu otroku predstavlja okolje, kjer najde svoj pravi jaz, ga izrazi, uresnièi in
razvija, kjer se lahko izka e in pridobi bogate izkušnje, ki mu pomagajo tudi na drugih
podroèjih ivljenja. Pri tem odigra zelo pomembno vlogo uèitelj. In èe govorimo o
uèenèevi samopodobi, so predvsem osebnostne lastnosti uèitelja tiste, ki najpomembneje
vplivajo na izgrajevanje uèenèeve slike o sebi kot glasbenika in èloveka nasploh. Zato
smo ta pomembni psihološki konstrukt eleli preuèiti tudi v okviru glasbenega šolanja.
Opredelitev splošne, uène in glasbene samopodobe
Samopodoba je eden najbolj preuèevanih konstruktov na podroèju psihologije. ”Je eno
izmed temeljnih podroèij osebnosti, ki se postopno oblikuje od otroštva dalje in se
spreminja ter razvija celo ivljenje. Predstavlja celoto predstav, stališè, potez, lastnosti,
mnenj in drugih psihiènih vsebin, ki jih èlovek pripisuje samemu sebi” (Kobal, 2000, str.
9). Zajema obèutke samozaupanja, lastne vrednosti, samosprejemanja in obèutek
kompetentnosti, ki se oblikuje prek izkušenj in je moèno pogojen z atribucijami ter
ocenjevanjem posameznikovega vedenja s strani pomembnih ostalih (Shavelson idr.,
1976). Preden se lotimo opredeljevanja samopodobe, je potrebno povedati, da na tem
podroèju še vedno vlada terminološka neenotnost. Pogostokrat se enaèijo termini
samopodoba, samospoštovanje, samouèinkovitost in samozavest. Mojca Juriševiè (1997),
najvidnejša raziskovalka samopodobe v slovenskem prostoru, navaja, da za ta koncept
tudi pri tujih avtorjih zasledimo razliène izraze. Najpogosteje se uporablja termin
self-concept, pogostokrat pa se sreèamo z izrazi self-esteem, self-image, self-shema,
self-understanding, self-appraisal in self-efficiacy. V slovenskem strokovnem prostoru se
ravno tako pojavljajo terminološke te ave, pri èemer nekateri naši avtorji razumejo
samopodobo kot pojem samega sebe (npr. Z. Cugmas), pojem sebe (npr. T. Lamovec),
posameznikov jaz – self (npr. Musek). Branden (1992), ki velja za zaèetnika sodobnega
pojmovanja samopodobe, jo opredeljuje kot vsoto samouèinkovitosti (zaupanje v lastne
sposobnosti in sposobnost samonadzora) in samospoštovanja (pozitivna stališèa do sebe
in zaupanje v lastne vrednote).
Samopodobo lahko opredelimo kot kognitivno reprezentacijo lastnega jaza. To je socialni
konstrukt, ki vsebuje splet hierarhièno urejenih samozaznav na razliènih podroèjih
posameznikovega delovanja. Samopodoba je razvojno pogojena in se oblikuje na podlagi
socialnih interakcij (Juriševiè, 1997).
256
