Page 261 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 261
Katarina Habe, Ana Smolnikar, DEJAVNIKI OBLIKOVANJA GLASBENE SAMOPODOBE ...
H2: Med glasbeno samopodobo in starostjo (H2.1) ter leti obiskovanja GŠ (H.2.2)
obstaja povezanost.
H3: Med glasbeno samopodobo in oceno pri inštrumentu/petju (H3.1) oz. oceno pri
nauku o glasbi/solfeggiu (H3.2) obstaja povezanost.
H4: Uèenci, ki jih starši (H4.1)/uèitelji (H4.2) spodbujajo, imajo bolj pozitivno glasbeno
samopodobo.
H5: Med pomembnejšimi glasbenimi dose ki in glasbeno samopodobo obstaja
povezanost.
H6: Med glasbeno in splošno samopodobo obstaja povezanost.
Metodologija
Poskusne osebe
Pri raziskavi je sodelovalo 225 uèencev štirih slovenskih glasbenih šol (GŠ) (133 deklic,
92 deèkov), starih od 10 do 16 let (M = 12,53).
Inštrumenti
Za raziskavo je bil oblikovan Vprašalnik glasbene samopodobe (Smolnikar, Habe &
Jerman, 2015). Vprašalnik je najprej vseboval 22 trditev. Na podlagi metode glavnih
komponent smo pozneje izloèili 13 trditev, na koncu pa zaradi nizke zanesljivosti še eno.
Tako je konèni vprašalnik vseboval osem trditev, ki so jih poskusne osebe ocenjevale na
5-stopenjski Likertovi lestvici. Vkljuèene trditve so tvorile dva faktorja, ki smo ju
poimenovali (1) preprièanost v dobre glasbene sposobnosti in (2) neproblematièno
usvajanje tehniènih posebnosti.
1. Imam dober obèutek za ritem.
2. Tehniène posebnosti v skladbah brez problemov osvojim.
3. Menim, da sem dober glasbenik/glasbenica.
4. Preprièan/-a sem, da imam dobre glasbene sposobnosti.
5. V vlogi glasbenika/glasbenice se poèutim samozavestno.
6. Ukvarjanje z glasbo me osreèuje.
7. Zase mislim, da sem uspešen/-na glasbenik/glasbenica.
8. Kot glasbenik/glasbenica se cenim.
Zanesljivost vprašalnika je bila preverjena z izraèunom Cronbachovega alpha koeficienta,
ki je znašal á = ,874, kar prièa o visoki zanesljivosti.
261
H2: Med glasbeno samopodobo in starostjo (H2.1) ter leti obiskovanja GŠ (H.2.2)
obstaja povezanost.
H3: Med glasbeno samopodobo in oceno pri inštrumentu/petju (H3.1) oz. oceno pri
nauku o glasbi/solfeggiu (H3.2) obstaja povezanost.
H4: Uèenci, ki jih starši (H4.1)/uèitelji (H4.2) spodbujajo, imajo bolj pozitivno glasbeno
samopodobo.
H5: Med pomembnejšimi glasbenimi dose ki in glasbeno samopodobo obstaja
povezanost.
H6: Med glasbeno in splošno samopodobo obstaja povezanost.
Metodologija
Poskusne osebe
Pri raziskavi je sodelovalo 225 uèencev štirih slovenskih glasbenih šol (GŠ) (133 deklic,
92 deèkov), starih od 10 do 16 let (M = 12,53).
Inštrumenti
Za raziskavo je bil oblikovan Vprašalnik glasbene samopodobe (Smolnikar, Habe &
Jerman, 2015). Vprašalnik je najprej vseboval 22 trditev. Na podlagi metode glavnih
komponent smo pozneje izloèili 13 trditev, na koncu pa zaradi nizke zanesljivosti še eno.
Tako je konèni vprašalnik vseboval osem trditev, ki so jih poskusne osebe ocenjevale na
5-stopenjski Likertovi lestvici. Vkljuèene trditve so tvorile dva faktorja, ki smo ju
poimenovali (1) preprièanost v dobre glasbene sposobnosti in (2) neproblematièno
usvajanje tehniènih posebnosti.
1. Imam dober obèutek za ritem.
2. Tehniène posebnosti v skladbah brez problemov osvojim.
3. Menim, da sem dober glasbenik/glasbenica.
4. Preprièan/-a sem, da imam dobre glasbene sposobnosti.
5. V vlogi glasbenika/glasbenice se poèutim samozavestno.
6. Ukvarjanje z glasbo me osreèuje.
7. Zase mislim, da sem uspešen/-na glasbenik/glasbenica.
8. Kot glasbenik/glasbenica se cenim.
Zanesljivost vprašalnika je bila preverjena z izraèunom Cronbachovega alpha koeficienta,
ki je znašal á = ,874, kar prièa o visoki zanesljivosti.
261
