Page 259 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 259
Katarina Habe, Ana Smolnikar, DEJAVNIKI OBLIKOVANJA GLASBENE SAMOPODOBE ...
Vpliv samopodobe na uèno uspešnost
Chapman in Tunmer (1997, v Juriševiè, 1999) navajata, da lahko prepoznamo odnos med
uèno samopodobo in uèno uspešnostjo na podlagi razvojne pogojenosti, kar je razvidno iz
spodnje sheme (Pratneker, 2010, str. 19):
Zaèetno obdobje osnovnega šolanja (prvo triletje):
uèna uspešnost › uèna samopodoba
Srednje obdobje osnovnega šolanja (drugo triletje):
uèna uspešnost - uèna samopodoba
Zakljuèno obdobje šolanja (tretje triletje):
uèna samopodoba › uèna uspešnost
Marsh (1990, v Juriševiè, 1999a) opisuje dva modela, s katerima razlaga, kako uèenci
ocenjujejo lastne uène dose ke na podlagi socialne primerjave z vrstniki. Model uèinka
velike ribe v majhnem ribniku pojasnjuje, kako enako sposobni uèenci oblikujejo manj
pozitivno uèno samopodobo, kadar svoje dose ke primerjajo z dose ki sposobnejših
vrstnikov, na drugi strani pa oblikujejo bolj pozitivno uèno samopodobo, kadar svoje
dose ke primerjajo z dose ki manj sposobnih vrstnikov. Model notranjega/zunanjega
referenènega okvira pa predvideva, da se samopodoba na besednem in matematiènem
podroèju sooblikujeta na osnovi dveh vrst primerjav: ko uèenci samozaznave
bralne/matematiène uspešnosti primerjajo z lastnimi zaznavami uspešnosti sovrstnikov
(zunanja primerjava) in ko svoje samozaznave lastnih zmo nosti na podroèju matematike
primerjajo s samozaznavami lastnih zmo nosti na podroèju branja (Juriševiè, 1999).
Uèinki aktivnega glasbenega udejstvovanja na samovrednotenje
S preuèevanjem povezanosti vplivov glasbenega udejstvovanja z razliènimi koncepti
samovrednotenja so se ukvarjali številni avtorji. V okviru obièajnih šol so najveèkrat
preuèevali povezanost s samopodobo, v okviru specializiranega glasbenega izobra evanja
(obiskovanje glasbenih šol) pa je bilo najveè raziskav v povezavi s samouèinkovitostjo.
Veèina rezultatov potrjuje pozitivne uèinke aktivnega ukvarjanja z glasbo na
posameznikovo samovrednotenje. Številne študije potrjujejo obstoj pozitivnih povezav
med sodelovanjem v zboru, orkestru ali uèenjem inštrumenta in samovrednotenjem
(Amchlin idr., 1991; Costa-Giomi, 2004; Duke idr., Wolfe, 1997; Hietolahti-Ansten in
Kalliopuska, 1991; Nollin in Vander Arks, 1977; Ritchie in Williamon, 2011a, b; Wig in
Boyle, 1982; Wood, 1973, v Habe, 2005), kljub temu pa nekatere študije teh povezav niso
dokazale (Legette, 1994; Linch, 1994, v Habe, 2005). Pogosto se uèinki aktivnega
ukvarjanja z glasbo poka ejo šele po doloèenem obdobju izvajanja glasbenih dejavnosti
(Vitouch idr., 2009, v Degé idr., 2014). Pri glasbeno aktivnih posameznikih je prepoznati
boljšo disciplino, motivacijo, èustveno obèutljivost in obèutek za timsko delo
(Hietolahti-Ansten, Kalliopuska, 1990; Hurwitz idr., 1975; Orsmond, Miller, 1999;
Rauscher, Zupan, 2000; Schellengerg, 2001; Shore, Strasser, 2006; Warner, 1999, v
Rickard idr., 2012), kar vpliva na pozitivno samopodobo. Uèenje glasbe lahko spremeni
pristop k nalogam in tako vpliva na uèno samopodobo, posebej zato, ker je aktivnost
podobna šolskim aktivnostim, posameznik pa na podlagi glasbene izvedbe prejme
259
Vpliv samopodobe na uèno uspešnost
Chapman in Tunmer (1997, v Juriševiè, 1999) navajata, da lahko prepoznamo odnos med
uèno samopodobo in uèno uspešnostjo na podlagi razvojne pogojenosti, kar je razvidno iz
spodnje sheme (Pratneker, 2010, str. 19):
Zaèetno obdobje osnovnega šolanja (prvo triletje):
uèna uspešnost › uèna samopodoba
Srednje obdobje osnovnega šolanja (drugo triletje):
uèna uspešnost - uèna samopodoba
Zakljuèno obdobje šolanja (tretje triletje):
uèna samopodoba › uèna uspešnost
Marsh (1990, v Juriševiè, 1999a) opisuje dva modela, s katerima razlaga, kako uèenci
ocenjujejo lastne uène dose ke na podlagi socialne primerjave z vrstniki. Model uèinka
velike ribe v majhnem ribniku pojasnjuje, kako enako sposobni uèenci oblikujejo manj
pozitivno uèno samopodobo, kadar svoje dose ke primerjajo z dose ki sposobnejših
vrstnikov, na drugi strani pa oblikujejo bolj pozitivno uèno samopodobo, kadar svoje
dose ke primerjajo z dose ki manj sposobnih vrstnikov. Model notranjega/zunanjega
referenènega okvira pa predvideva, da se samopodoba na besednem in matematiènem
podroèju sooblikujeta na osnovi dveh vrst primerjav: ko uèenci samozaznave
bralne/matematiène uspešnosti primerjajo z lastnimi zaznavami uspešnosti sovrstnikov
(zunanja primerjava) in ko svoje samozaznave lastnih zmo nosti na podroèju matematike
primerjajo s samozaznavami lastnih zmo nosti na podroèju branja (Juriševiè, 1999).
Uèinki aktivnega glasbenega udejstvovanja na samovrednotenje
S preuèevanjem povezanosti vplivov glasbenega udejstvovanja z razliènimi koncepti
samovrednotenja so se ukvarjali številni avtorji. V okviru obièajnih šol so najveèkrat
preuèevali povezanost s samopodobo, v okviru specializiranega glasbenega izobra evanja
(obiskovanje glasbenih šol) pa je bilo najveè raziskav v povezavi s samouèinkovitostjo.
Veèina rezultatov potrjuje pozitivne uèinke aktivnega ukvarjanja z glasbo na
posameznikovo samovrednotenje. Številne študije potrjujejo obstoj pozitivnih povezav
med sodelovanjem v zboru, orkestru ali uèenjem inštrumenta in samovrednotenjem
(Amchlin idr., 1991; Costa-Giomi, 2004; Duke idr., Wolfe, 1997; Hietolahti-Ansten in
Kalliopuska, 1991; Nollin in Vander Arks, 1977; Ritchie in Williamon, 2011a, b; Wig in
Boyle, 1982; Wood, 1973, v Habe, 2005), kljub temu pa nekatere študije teh povezav niso
dokazale (Legette, 1994; Linch, 1994, v Habe, 2005). Pogosto se uèinki aktivnega
ukvarjanja z glasbo poka ejo šele po doloèenem obdobju izvajanja glasbenih dejavnosti
(Vitouch idr., 2009, v Degé idr., 2014). Pri glasbeno aktivnih posameznikih je prepoznati
boljšo disciplino, motivacijo, èustveno obèutljivost in obèutek za timsko delo
(Hietolahti-Ansten, Kalliopuska, 1990; Hurwitz idr., 1975; Orsmond, Miller, 1999;
Rauscher, Zupan, 2000; Schellengerg, 2001; Shore, Strasser, 2006; Warner, 1999, v
Rickard idr., 2012), kar vpliva na pozitivno samopodobo. Uèenje glasbe lahko spremeni
pristop k nalogam in tako vpliva na uèno samopodobo, posebej zato, ker je aktivnost
podobna šolskim aktivnostim, posameznik pa na podlagi glasbene izvedbe prejme
259
