Page 260 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 260
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
povratne informacije. Ure glasbe so podobne ostalim šolskim dejavnostim, zato je
mogoèe, da bodo uèenci dose eni naèin dela prenesli na ostala podroèja uèenja. Ker delo
poteka v malih skupinah ali individualno, je obravnava snovi bolj prilagojena stopnji
posameznikovih sposobnosti, kar poveèa mo nost boljših rezultatov. Uèenci dobivajo
njim izvedljive naloge, prav tako pa izkusijo vrednost dela in vaje za dosego doloèenega
nivoja glasbene izvedbe (Schellenberg, 2006a, v Degé idr., 2014).
Pri odraslih se glasba uporablja kot uèinkovito terapevtsko sredstvo v skupinski terapiji
posameznikov, ki niso dovolj samozavestni (Clendonon-Wallen, 1991; Kiviland, 1986, v
Šeško & Habe, 2013). Bistvene psihološke izboljšave po rednem stiku z glasbo so še
posebej vidne pri posameznikih s psihiènimi ali vedenjskimi te avami. Sausser in Waller
(2006; Sharma, Jagdev, 2012) sta pri delu z depresivnimi pacienti ugotovila, da glasba
poveèuje samoizra anje in samozavest. Tudi otrokom z visoko agresivnim vedenjem, ki
so se dvakrat tedensko po 50 minut ukvarjali z glasbo (petje, izdelovanje inštrumentov in
igranje, risanje ob glasbi, pisanje pesmi), se je izboljšala samozavest, število agresivnih
izpadov pa se je zmanjšalo (Choi idr., 2007, v Sharma, Jagdev, 2012). M. Pepelnak
Arneriæ (1997) je v svojem glasbeno-terapevtskem delu z gojenci razliènih psihiatriènih in
vzgojno-varstvenih ustanov po Sloveniji ugotovila, »da jim glasba pomeni sprostitev, da
doloèena glasba spodbuja v njih nekaj ne nega, da so ponosni na uspešno nastopanje pred
gojenci in vzgojitelji, da jim ta tudi zagotavlja nekoliko spremenjen polo aj med
sogojenci, da jih obljuba muziciranja motivira za redno šolsko delo, hkrati pa so spoznali,
da lahko tudi sami dosegajo uène uspehe, èe vlo ijo doloèen trud« (Pepelnak Arneriæ,
1997, str. 101).
Ukvarjanje z glasbo je zaradi skupinskega dela in sodelovanja zelo uèinkovit medij za
razvoj socialnih vešèin. Skupinsko glasbeno ustvarjanje namreè pomaga razvijati obèutek
empatije in spodbuja uèinkovito medosebno sodelovanje. Glasba je neogro ujoèa,
podpira psihološki razvoj posameznika, otrokom je naravno privlaèna in jim zagotavlja
prilo nost, da se ob njej poèutijo dobro v svoji ko i in kot èlani skupine (Humpal, 1991
idr. v Rickard, idr., 2012).
Raziskava
Namen raziskave in raziskovalne hipoteze
Namen naše raziskave je bil ugotoviti, kakšna je glasbena samopodoba otrok, ki
obiskujejo ni jo glasbeno šolo. Poleg tega smo eleli preveriti, ali obstajajo razlike v
glasbeni samopodobi glede na spol, starost, leta glasbenega izobra evanja in ocene v
glasbeni šoli. Glasbena samopodoba v Sloveniji še ni bila preuèevana, zato smo eleli
oblikovati tudi vprašalnik glasbene samopodobe in preveriti njegove psihometriène
karakteristike.
Na podlagi predhodnih raziskav smo si zastavili naslednje hipoteze:
H1: Pri glasbeni samopodobi obstajajo razlike glede na spol.
260
povratne informacije. Ure glasbe so podobne ostalim šolskim dejavnostim, zato je
mogoèe, da bodo uèenci dose eni naèin dela prenesli na ostala podroèja uèenja. Ker delo
poteka v malih skupinah ali individualno, je obravnava snovi bolj prilagojena stopnji
posameznikovih sposobnosti, kar poveèa mo nost boljših rezultatov. Uèenci dobivajo
njim izvedljive naloge, prav tako pa izkusijo vrednost dela in vaje za dosego doloèenega
nivoja glasbene izvedbe (Schellenberg, 2006a, v Degé idr., 2014).
Pri odraslih se glasba uporablja kot uèinkovito terapevtsko sredstvo v skupinski terapiji
posameznikov, ki niso dovolj samozavestni (Clendonon-Wallen, 1991; Kiviland, 1986, v
Šeško & Habe, 2013). Bistvene psihološke izboljšave po rednem stiku z glasbo so še
posebej vidne pri posameznikih s psihiènimi ali vedenjskimi te avami. Sausser in Waller
(2006; Sharma, Jagdev, 2012) sta pri delu z depresivnimi pacienti ugotovila, da glasba
poveèuje samoizra anje in samozavest. Tudi otrokom z visoko agresivnim vedenjem, ki
so se dvakrat tedensko po 50 minut ukvarjali z glasbo (petje, izdelovanje inštrumentov in
igranje, risanje ob glasbi, pisanje pesmi), se je izboljšala samozavest, število agresivnih
izpadov pa se je zmanjšalo (Choi idr., 2007, v Sharma, Jagdev, 2012). M. Pepelnak
Arneriæ (1997) je v svojem glasbeno-terapevtskem delu z gojenci razliènih psihiatriènih in
vzgojno-varstvenih ustanov po Sloveniji ugotovila, »da jim glasba pomeni sprostitev, da
doloèena glasba spodbuja v njih nekaj ne nega, da so ponosni na uspešno nastopanje pred
gojenci in vzgojitelji, da jim ta tudi zagotavlja nekoliko spremenjen polo aj med
sogojenci, da jih obljuba muziciranja motivira za redno šolsko delo, hkrati pa so spoznali,
da lahko tudi sami dosegajo uène uspehe, èe vlo ijo doloèen trud« (Pepelnak Arneriæ,
1997, str. 101).
Ukvarjanje z glasbo je zaradi skupinskega dela in sodelovanja zelo uèinkovit medij za
razvoj socialnih vešèin. Skupinsko glasbeno ustvarjanje namreè pomaga razvijati obèutek
empatije in spodbuja uèinkovito medosebno sodelovanje. Glasba je neogro ujoèa,
podpira psihološki razvoj posameznika, otrokom je naravno privlaèna in jim zagotavlja
prilo nost, da se ob njej poèutijo dobro v svoji ko i in kot èlani skupine (Humpal, 1991
idr. v Rickard, idr., 2012).
Raziskava
Namen raziskave in raziskovalne hipoteze
Namen naše raziskave je bil ugotoviti, kakšna je glasbena samopodoba otrok, ki
obiskujejo ni jo glasbeno šolo. Poleg tega smo eleli preveriti, ali obstajajo razlike v
glasbeni samopodobi glede na spol, starost, leta glasbenega izobra evanja in ocene v
glasbeni šoli. Glasbena samopodoba v Sloveniji še ni bila preuèevana, zato smo eleli
oblikovati tudi vprašalnik glasbene samopodobe in preveriti njegove psihometriène
karakteristike.
Na podlagi predhodnih raziskav smo si zastavili naslednje hipoteze:
H1: Pri glasbeni samopodobi obstajajo razlike glede na spol.
260
