Page 258 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 258
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
imajo fantje višja prièakovanja na podroèju lastnega uspeha, èeprav svoje sposobnosti v
primerjavi z dekleti mnogokrat precenjujejo.
Pri oblikovanju posameznikove identitete številne raziskave ka ejo na kljuèno vlogo
socialnih dejavnikov (A. Smolnikar, 2015). Na osnovi odnosov z drugimi, njihovih
odzivov in povratnih informacij ugotovimo, kako nas okolica zaznava. Naèin, kako nas
drugi vidijo, doloèa našo lastno zaznavo sebe (Lamovec, 1994, v Smolnikar, 2015).
Ljubezen in skrb, ki ju starši izkazujejo svojemu otroku, pomagata razviti osnovni
obèutek varnosti in zaupanja, torej temelje zdrave samopodobe. Otrok tako spozna, da je
sprejet in da ima vpliv na socialno okolje (Harter, 1983; Hoing, 1984, po Marshall, 1989, v
Juriševiè, 1999). Po raziskavah sodeè imajo otroci, katerih starši so sprejemajoèi, soèutni,
razumevajoèi, k otroku usmerjeni in pomirjujoèi, dobro razvito samozavest ter
preprièanje v lastne zmo nosti in identiteto. Temu sledi konstruktiven in uspešen odnos
(Eshelman, 1994, v Davidson, Borthwick, 2002, povzeto po Smolnikar, 2015). Ravno
nasprotno pa neodzivni starši ka ejo pomanjkljivo razumevanje otrok. Otroci takšnih
staršev pogosteje razvijejo kognitivne te ave, imajo slabše socialne odnose, nevrotiène
te ave, do ivijo psihofiziološke motnje in povzroèajo izgrede (Conger, 1991, v Davidson,
Borthwick, 2002, povzeto po Smolnikar, 2015).
Pri oblikovanju otrokove uène samopodobe po Burnsovih besedah (1982, v Juriševiè,
1999, povzeto po Smolnikar, 2015) odigrajo pomembno vlogo predvsem psihološke
izkušnje, pridobljene v sklopu t. i. èustveno-socialnega kurikuluma, kjer se prek socialnih
interakcij izgrajuje uèenèeva šolska, telesna in socialna samopodoba. Uèitelj je
pomemben lik, ki z izra anjem svojih prièakovanj, s povratnimi informacijami, stilom
pouèevanja in predvsem s svojo osebnostjo sporoèa uèencu, kakšno mnenje ima o njem
(Pratneker, 2010). Odnos med uèencem in uèiteljem vpliva na glasbeni razvoj uèenca.
Lamont (2002, v Creech, Hallam, 2011) je v raziskavi ugotovil, da raje kot ima uèenec
svojega uèitelja, boljšo glasbeno samopodobo razvije. Osebnostne znaèilnosti uèitelja
individualnega pouka, kot npr. ekstravertiranost/introvertiranost in zaznavanje/intuicija,
prispevajo k obsegu ponujene pozitivne povratne informacije. Bolj pozitivne povratne
informacije dajejo relativno ekstravertirani in intuitivni uèitelji. Potrebno je poudariti, da
uèenci svoje uèitelje pogosto posnemajo. Èe ti iz arevajo predanost glasbi, se bo le-ta
odra ala v vedenju njihovih varovancev. Kakovost uèiteljevega dela je pomembna za
glasbeni in širši estetski razvoj, oblikovanje vrednostnega sistema ter osebnosti razvoj
uèenca (Rotar Pance, 2006).
Med šolanjem, še posebej od adolescence dalje, vplivajo na posameznikovo samopodobo
tudi vrstniki (Robinson idr., 1990, v Kobal, 2000). Cohen zato meni, da bi morali uèitelji
spodbujati pozitivne interakcije med uèenci, tudi z uporabo metode kooperativnega
uèenja (Cohen, 1994, v Kobal, 2000).
258
imajo fantje višja prièakovanja na podroèju lastnega uspeha, èeprav svoje sposobnosti v
primerjavi z dekleti mnogokrat precenjujejo.
Pri oblikovanju posameznikove identitete številne raziskave ka ejo na kljuèno vlogo
socialnih dejavnikov (A. Smolnikar, 2015). Na osnovi odnosov z drugimi, njihovih
odzivov in povratnih informacij ugotovimo, kako nas okolica zaznava. Naèin, kako nas
drugi vidijo, doloèa našo lastno zaznavo sebe (Lamovec, 1994, v Smolnikar, 2015).
Ljubezen in skrb, ki ju starši izkazujejo svojemu otroku, pomagata razviti osnovni
obèutek varnosti in zaupanja, torej temelje zdrave samopodobe. Otrok tako spozna, da je
sprejet in da ima vpliv na socialno okolje (Harter, 1983; Hoing, 1984, po Marshall, 1989, v
Juriševiè, 1999). Po raziskavah sodeè imajo otroci, katerih starši so sprejemajoèi, soèutni,
razumevajoèi, k otroku usmerjeni in pomirjujoèi, dobro razvito samozavest ter
preprièanje v lastne zmo nosti in identiteto. Temu sledi konstruktiven in uspešen odnos
(Eshelman, 1994, v Davidson, Borthwick, 2002, povzeto po Smolnikar, 2015). Ravno
nasprotno pa neodzivni starši ka ejo pomanjkljivo razumevanje otrok. Otroci takšnih
staršev pogosteje razvijejo kognitivne te ave, imajo slabše socialne odnose, nevrotiène
te ave, do ivijo psihofiziološke motnje in povzroèajo izgrede (Conger, 1991, v Davidson,
Borthwick, 2002, povzeto po Smolnikar, 2015).
Pri oblikovanju otrokove uène samopodobe po Burnsovih besedah (1982, v Juriševiè,
1999, povzeto po Smolnikar, 2015) odigrajo pomembno vlogo predvsem psihološke
izkušnje, pridobljene v sklopu t. i. èustveno-socialnega kurikuluma, kjer se prek socialnih
interakcij izgrajuje uèenèeva šolska, telesna in socialna samopodoba. Uèitelj je
pomemben lik, ki z izra anjem svojih prièakovanj, s povratnimi informacijami, stilom
pouèevanja in predvsem s svojo osebnostjo sporoèa uèencu, kakšno mnenje ima o njem
(Pratneker, 2010). Odnos med uèencem in uèiteljem vpliva na glasbeni razvoj uèenca.
Lamont (2002, v Creech, Hallam, 2011) je v raziskavi ugotovil, da raje kot ima uèenec
svojega uèitelja, boljšo glasbeno samopodobo razvije. Osebnostne znaèilnosti uèitelja
individualnega pouka, kot npr. ekstravertiranost/introvertiranost in zaznavanje/intuicija,
prispevajo k obsegu ponujene pozitivne povratne informacije. Bolj pozitivne povratne
informacije dajejo relativno ekstravertirani in intuitivni uèitelji. Potrebno je poudariti, da
uèenci svoje uèitelje pogosto posnemajo. Èe ti iz arevajo predanost glasbi, se bo le-ta
odra ala v vedenju njihovih varovancev. Kakovost uèiteljevega dela je pomembna za
glasbeni in širši estetski razvoj, oblikovanje vrednostnega sistema ter osebnosti razvoj
uèenca (Rotar Pance, 2006).
Med šolanjem, še posebej od adolescence dalje, vplivajo na posameznikovo samopodobo
tudi vrstniki (Robinson idr., 1990, v Kobal, 2000). Cohen zato meni, da bi morali uèitelji
spodbujati pozitivne interakcije med uèenci, tudi z uporabo metode kooperativnega
uèenja (Cohen, 1994, v Kobal, 2000).
258
