Page 45 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 45
Nataša Cigoj Krstuloviæ, NAÈELA IN PODOBE ...
Populizem in folklorizem – vodili pevskega pouèevanja najširših plasti
Izpolnjevanje zastavljene naloge »ustanavljanje pevsko-glasbenih šol«, zapisane v prvih
pravilih GM leta 1872, so usmerjala narodnostna in prosvetna naèela, na podlagi katerih je
temeljil program razliènih društvenih dejavnosti. Pevsko pouèevanje sta opazno
zaznamovali dve didaktièni vodili – populizem in folklorizem, se pravi prizadevanje za
izobra evanje èim veèjega števila ljubiteljskih glasbenikov (zborovskih pevcev) po vsem
etniènem ozemlju po eni strani, in po drugi strani navdušenje za ljudsko pesem, preko
katere se je krepila narodna in kulturna samozavest Slovencev. Zborovsko petje je bilo
temelj glasbenega izobra evanja mno ice ljubiteljev, enostavne harmonizacije ljudskih
pesmi za zbor oziroma zborovske skladbe v ljudskem duhu, ki jih je natisnila društvena
zalo ba in pošiljala èlanom po vsem slovenskem ozemlju, so bile primerno izhodišèe za
uèenje manj izurjenih pevcev in pevk. Ljudska pesem, ki je bila od Herderja naprej
propagandno sredstvo za širjenje narodne ideje, je bila primerno sredstvo za
izobra evanje ne le pode elskega, ampak tudi mešèanskega sloja.
Petje je zavzemalo pomemben dele uènih naèrtov šole GM ter bilo izhodišèe teoretiènega
in inštrumentalnega pouka. V okviru šole je deloval šolski, moški in mešani zbor.
Zborovsko petje je bilo poleg teorije obvezno za vse uèence šole GM. Nov zagon je šola
dobila s prihodom M. Hubada leta 1891, ki je poslej kot uèitelj zborovskega petja,
solopetja in teorije ter kot koncertni vodja vplival na razvoj šolske in društvene dejavnosti.
Hubad se je najbolj zapisal v zgodovinski spomin Slovencev kot uèitelj in kot zborovodja,
ki je z ljubiteljskim zborom GM pripravljal letne koncerte z umetniško zahtevnim
vokalno-inštrumentalnim repertoarjem, na katerih so nastopili tudi nadarjeni dijaki
šolskega zbora in kot prireditelj ljudskih pesmi za koncertni oder.
Da je odbor ljubljansko GM pojmoval kot osrednje glasbeno društvo, ki mora poskrbeti za
glasbeno izobra evanje Slovencev na vsem etniènem ozemlju, je razvidno iz prenovljenih
pravil iz leta 1898, kjer je zapisana njena tretja naloga, da »ustanavlja slovenske glasbene
šole na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem«. V istem letu je bila
ustanovljena tudi prva podru nica v Novem mestu, leta 1900 v Gorici, leta 1909 pa so
zaèele delovati podru nice v Celju, Kranju in Trstu. Ljubljanski odbor je svoje podru nice
nadzoroval v organizacijskem in strokovnem pogledu in imel pravico imenovati uèitelje
na podru niènih šolah. Vsebina in oblika njihovega dela sta bili zasnovani po modelu
matiène šole, pouk je potekal po enotnih uènih naèrtih ljubljanske GM.
Pouk klavirja, violine in solopetja – utrjevanje ljubiteljske mešèanske glasbene
prakse
Na šoli ljubljanske GM in tudi na njenih podru nicah je poleg zborovskega in solistiènega
petja najbolj napredoval pouk klavirja in violine, ki pa je tedaj še potekal v skupinah po 4
(po spolu loèeni) uèenci. Pedagoška naèela pouèevanja so bila v prvih letih delovanja šole
GM odvisna od znanja posameznih uèiteljev, njim je bila v veliki meri prepušèena tudi
izbira uènega gradiva. Prvi Uèni naèrt šoli »Glasbene Matice« v Ljubljani, ki ga je leta
1887 izdelal Gerbiè, obsega deset tiskanih strani manjšega formata. Zajema le skromen
45
Populizem in folklorizem – vodili pevskega pouèevanja najširših plasti
Izpolnjevanje zastavljene naloge »ustanavljanje pevsko-glasbenih šol«, zapisane v prvih
pravilih GM leta 1872, so usmerjala narodnostna in prosvetna naèela, na podlagi katerih je
temeljil program razliènih društvenih dejavnosti. Pevsko pouèevanje sta opazno
zaznamovali dve didaktièni vodili – populizem in folklorizem, se pravi prizadevanje za
izobra evanje èim veèjega števila ljubiteljskih glasbenikov (zborovskih pevcev) po vsem
etniènem ozemlju po eni strani, in po drugi strani navdušenje za ljudsko pesem, preko
katere se je krepila narodna in kulturna samozavest Slovencev. Zborovsko petje je bilo
temelj glasbenega izobra evanja mno ice ljubiteljev, enostavne harmonizacije ljudskih
pesmi za zbor oziroma zborovske skladbe v ljudskem duhu, ki jih je natisnila društvena
zalo ba in pošiljala èlanom po vsem slovenskem ozemlju, so bile primerno izhodišèe za
uèenje manj izurjenih pevcev in pevk. Ljudska pesem, ki je bila od Herderja naprej
propagandno sredstvo za širjenje narodne ideje, je bila primerno sredstvo za
izobra evanje ne le pode elskega, ampak tudi mešèanskega sloja.
Petje je zavzemalo pomemben dele uènih naèrtov šole GM ter bilo izhodišèe teoretiènega
in inštrumentalnega pouka. V okviru šole je deloval šolski, moški in mešani zbor.
Zborovsko petje je bilo poleg teorije obvezno za vse uèence šole GM. Nov zagon je šola
dobila s prihodom M. Hubada leta 1891, ki je poslej kot uèitelj zborovskega petja,
solopetja in teorije ter kot koncertni vodja vplival na razvoj šolske in društvene dejavnosti.
Hubad se je najbolj zapisal v zgodovinski spomin Slovencev kot uèitelj in kot zborovodja,
ki je z ljubiteljskim zborom GM pripravljal letne koncerte z umetniško zahtevnim
vokalno-inštrumentalnim repertoarjem, na katerih so nastopili tudi nadarjeni dijaki
šolskega zbora in kot prireditelj ljudskih pesmi za koncertni oder.
Da je odbor ljubljansko GM pojmoval kot osrednje glasbeno društvo, ki mora poskrbeti za
glasbeno izobra evanje Slovencev na vsem etniènem ozemlju, je razvidno iz prenovljenih
pravil iz leta 1898, kjer je zapisana njena tretja naloga, da »ustanavlja slovenske glasbene
šole na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem«. V istem letu je bila
ustanovljena tudi prva podru nica v Novem mestu, leta 1900 v Gorici, leta 1909 pa so
zaèele delovati podru nice v Celju, Kranju in Trstu. Ljubljanski odbor je svoje podru nice
nadzoroval v organizacijskem in strokovnem pogledu in imel pravico imenovati uèitelje
na podru niènih šolah. Vsebina in oblika njihovega dela sta bili zasnovani po modelu
matiène šole, pouk je potekal po enotnih uènih naèrtih ljubljanske GM.
Pouk klavirja, violine in solopetja – utrjevanje ljubiteljske mešèanske glasbene
prakse
Na šoli ljubljanske GM in tudi na njenih podru nicah je poleg zborovskega in solistiènega
petja najbolj napredoval pouk klavirja in violine, ki pa je tedaj še potekal v skupinah po 4
(po spolu loèeni) uèenci. Pedagoška naèela pouèevanja so bila v prvih letih delovanja šole
GM odvisna od znanja posameznih uèiteljev, njim je bila v veliki meri prepušèena tudi
izbira uènega gradiva. Prvi Uèni naèrt šoli »Glasbene Matice« v Ljubljani, ki ga je leta
1887 izdelal Gerbiè, obsega deset tiskanih strani manjšega formata. Zajema le skromen
45
