Page 11 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 11
Breda Oblak, NARATIVNI IZRAZ POTI SKOZI GLASBENO ŠOLSTVO
identiteto pomembni e najzgodnejši vplivi – vzgibi (Knowles, 2003). Iz
glasbenorazvojne in motivacijsko-poklicne teorije s poudarkom na uèiteljskem delovanju
sem v povezavi z lastnim vzorcem kronološko povzela le nekatere. Ob njih je potrebna
informacija, da je moja generacija otroštvo pre ivela v stresnem èasu vojne in zatem v
zahtevnih ivljenjskih in tudi šolskih razmerah povojnega èasa, to pa je nedvomno
vplivalo na razse nost mo nih vzgibov. Kar zadeva glasbo, vsekakor izstopa glasbena
materinšèina v obliki petja, veèglasja (homofonije), kar je domovalo v mojem gorenjskem
okolju in vplivalo na zgodnji razvoj glasbenih sposobnosti, avdiacije (Suzuki, 1969;
Kodaly, 1965; Gordon, 1979). Sledilo je prvo nenadejano sreèanje s klavirjem, ki me je
kljub nedosegljivosti povsem prevzel; to se je v nadaljevanju pri meni preprièljivo
ohranilo kot trajni vzgib. Okoli šestega leta starosti so se glede uèiteljevanja v meni
porajali prvi poklicni vzgibi, ki so se izra ali v znaèilni otroški igri posnemanja
pouèevanja, komunikacije med uèiteljem in uèenci. Nadaljnje splošno šolanje je sledilo
po vojni, ko sem se z dru ino vrnila nazaj na bli nji Javornik in s tem v šolski okoliš
Koroške Bele. V zaporedju razredov takratne sedemletke in tudi nadaljnje višje gimnazije
so moje interese obèasno spodbujale bodisi uèiteljske dejavnosti, še bolj pa predmeti z
vsebinami knji evnosti in narave. Skladno s tematiko prispevka sem si priklicala v spomin
osnovnošolski predmet petje, ki je bil formalno opredeljen med obveznimi. Ni mi zapustil
vidnejših sledi, saj v glavnem ni bil uresnièevan, pred predvidenimi prireditvami so ga
obèasno nadomestili le vaje in nastopi pevskega zbora. Bolj so se mi vtisnili vzgibi za
glasbo, ki so se porajali ob telesnih ritmiènih koreografijah kot sestavini takratne
telovadbe zunaj šole (èez èas sem pri njih sodelovala tudi kot korepetitorka).
V novem šolskem okolišu sem se ponovno sreèala s klavirjem in vzgibi, da bi igrala klavir,
so se še bolj stopnjevali. Mo nost se je konèno pokazala v zasebnih urah, ki sta mi jih
omogoèila domaèina – amaterja, vendar le za krajši èas po nekaj mesecev. V 6. razredu
sedemletke sem konèno ostala povsem brez vodstva. Kljub kratkotrajnosti in negotovosti
zaèetnih klavirskih ur pa sem v tem èasu pridobila izkustvo igranja po posluhu, lastnega
izmišljanja ter tudi v povezavi zvoènih predstav in notnega zapisa. Vsekakor sem nujno
potrebovala uèitelja in doma smo konèno izvedeli, da deluje na bli njih Jesenicah
glasbena šola. Tako sem dobila mo nost do iveti njeno zaèetno obdobje delovanja.
Obdobja glasbenega izobra evanja
Glasbena šola Jesenice
Prva glasbena šola na Jesenicah je nastala e kot tretja šola v zaporedju na novo
ustanovljenih institucij v šolskem letu 1947/48. Pobudniki zanjo so zrasli iz predvojnih
ljubiteljskih krogov, ki so bili v zadovoljevanju svojih kulturnih potreb, ob sicer te kem
elezarskem ivljenju, od nekdaj zelo dejavni. Glasbene izkušnje, veèje ali manjše, so
pridobili bodisi zasebno ali v okviru nekaterih poprejšnjih šol. Neposredno po vojni je
njihova aktivnost ponovno o ivela in najbolj zavzeti so se vkljuèili tudi v delovanje nove
šole, ki sicer ni imela institucionalne tradicije. Njene zaèetke so spremljale te ke razmere,
splošno pomanjkanje, še zlasti prostorov, opreme in ustrezno usposobljenih kadrov. V
nasprotju s te avami pa je bila agens in prva ravnateljica šole akademsko izobra ena
11
identiteto pomembni e najzgodnejši vplivi – vzgibi (Knowles, 2003). Iz
glasbenorazvojne in motivacijsko-poklicne teorije s poudarkom na uèiteljskem delovanju
sem v povezavi z lastnim vzorcem kronološko povzela le nekatere. Ob njih je potrebna
informacija, da je moja generacija otroštvo pre ivela v stresnem èasu vojne in zatem v
zahtevnih ivljenjskih in tudi šolskih razmerah povojnega èasa, to pa je nedvomno
vplivalo na razse nost mo nih vzgibov. Kar zadeva glasbo, vsekakor izstopa glasbena
materinšèina v obliki petja, veèglasja (homofonije), kar je domovalo v mojem gorenjskem
okolju in vplivalo na zgodnji razvoj glasbenih sposobnosti, avdiacije (Suzuki, 1969;
Kodaly, 1965; Gordon, 1979). Sledilo je prvo nenadejano sreèanje s klavirjem, ki me je
kljub nedosegljivosti povsem prevzel; to se je v nadaljevanju pri meni preprièljivo
ohranilo kot trajni vzgib. Okoli šestega leta starosti so se glede uèiteljevanja v meni
porajali prvi poklicni vzgibi, ki so se izra ali v znaèilni otroški igri posnemanja
pouèevanja, komunikacije med uèiteljem in uèenci. Nadaljnje splošno šolanje je sledilo
po vojni, ko sem se z dru ino vrnila nazaj na bli nji Javornik in s tem v šolski okoliš
Koroške Bele. V zaporedju razredov takratne sedemletke in tudi nadaljnje višje gimnazije
so moje interese obèasno spodbujale bodisi uèiteljske dejavnosti, še bolj pa predmeti z
vsebinami knji evnosti in narave. Skladno s tematiko prispevka sem si priklicala v spomin
osnovnošolski predmet petje, ki je bil formalno opredeljen med obveznimi. Ni mi zapustil
vidnejših sledi, saj v glavnem ni bil uresnièevan, pred predvidenimi prireditvami so ga
obèasno nadomestili le vaje in nastopi pevskega zbora. Bolj so se mi vtisnili vzgibi za
glasbo, ki so se porajali ob telesnih ritmiènih koreografijah kot sestavini takratne
telovadbe zunaj šole (èez èas sem pri njih sodelovala tudi kot korepetitorka).
V novem šolskem okolišu sem se ponovno sreèala s klavirjem in vzgibi, da bi igrala klavir,
so se še bolj stopnjevali. Mo nost se je konèno pokazala v zasebnih urah, ki sta mi jih
omogoèila domaèina – amaterja, vendar le za krajši èas po nekaj mesecev. V 6. razredu
sedemletke sem konèno ostala povsem brez vodstva. Kljub kratkotrajnosti in negotovosti
zaèetnih klavirskih ur pa sem v tem èasu pridobila izkustvo igranja po posluhu, lastnega
izmišljanja ter tudi v povezavi zvoènih predstav in notnega zapisa. Vsekakor sem nujno
potrebovala uèitelja in doma smo konèno izvedeli, da deluje na bli njih Jesenicah
glasbena šola. Tako sem dobila mo nost do iveti njeno zaèetno obdobje delovanja.
Obdobja glasbenega izobra evanja
Glasbena šola Jesenice
Prva glasbena šola na Jesenicah je nastala e kot tretja šola v zaporedju na novo
ustanovljenih institucij v šolskem letu 1947/48. Pobudniki zanjo so zrasli iz predvojnih
ljubiteljskih krogov, ki so bili v zadovoljevanju svojih kulturnih potreb, ob sicer te kem
elezarskem ivljenju, od nekdaj zelo dejavni. Glasbene izkušnje, veèje ali manjše, so
pridobili bodisi zasebno ali v okviru nekaterih poprejšnjih šol. Neposredno po vojni je
njihova aktivnost ponovno o ivela in najbolj zavzeti so se vkljuèili tudi v delovanje nove
šole, ki sicer ni imela institucionalne tradicije. Njene zaèetke so spremljale te ke razmere,
splošno pomanjkanje, še zlasti prostorov, opreme in ustrezno usposobljenih kadrov. V
nasprotju s te avami pa je bila agens in prva ravnateljica šole akademsko izobra ena
11
